Naj bo Meta večkrat utrujena po adrenalinu uspeha

Povratnik k slovenskemu smučanju in zdaj glavni trener naših reprezentantk Janez Slivnik v tej sezoni ni imel prav veliko razlogov za slavje. Domača tekma za Zlato lisico pa je postregla z zasukom navzgor, zlasti se bo z nasmehom spominjal sobotnega plena svojih lisičk. Misli je strnil po koncu, vendar jih obenem usmeril tudi že k sklepnemu delu sezone.
 

Seveda si boste v posebnem spominu ohranili veleslalomsko predstavo, v kateri so vse tri naše finalistke – Meta Hrovat, Tina Robnik in Ana Bucik – dosegle pomembne mejnike, kako pa gledate iz slovenskega zornega kota na ta nedeljski slalom?

Jasno, da ni takšnega zadovoljstva kot po res lepi sobotni beri, toda nastopoma tako Mete kot Ane v tem slalomu pripada solidna ocena, zato ni kakšnega posebnega razočaranja.
 

Pa bi zlasti prva lahko dosegla več, ne nazadnje je ocenila, da je največ izgubila prav v ciljni strmini, ki jo kot domačinka zares dobro pozna?

Drži, res je tej smučini tokrat pristopila kar preveč zadržano, lahko bi bolj napadla. Toda v tej sezoni je bilo pri njej že nekaj napak, zato še ni tiste želene samozavesti v slalomu. Pomislite pa: ob dveh solidnih predstavah je bila 11., ob dveh boljših bi bila krepko bližje vrhu.


 

Kaj pa končni razplet na vrhu z zmago Petre Vlhove po napaki tik pred koncem Anne Swenn Larsson?

Prav žal mi je za Anno. Smučala je vrhunsko, zaslužila bi si za konec slalomsko zmago. A moraš pač ohraniti zbranost, tekme je konec po ciljni črti. Glede na videno pa verjamem, da se ji bo kmalu ponudila nova priložnost.


 

Kako bi sploh zaokrožili ta konec tedna za Zlato lisico glede slovenskih nastopov?

V smučariji je tako, da res ni mogoče ničesar začarati čez noč. Verjamem, da se nam dobro delo obrestovalo v naslednjih letih, vsekakor pa nas čaka še veliko dela, da bi bili še bolj uspešni, kot smo bili tokrat na domačem prizorišču.
 

Sicer pa je bil podvig na domači progi prav poseben za Hrovatovo, dejala nam je, da dolgo ni mogla zaspati, zato najbrž pri njej tudi ni bilo popolne sproščenosti v jutru pred nedeljsko slalomsko preizkušnjo.

Seveda domača tekma predstavlja dodatno breme, toda ko z njo opraviš tako, kot je Meta v soboto, so to lahko nato le sladke skrbi. Zvečer je bila izčrpana, a to enostavno sodi k velikim predstavam. Zato si želim, da bi bila še večkrat tako utrujena ... In seveda se je tudi na to treba v prihodnje pripraviti.


 

Kako pa gledate na nihanja Ane Bucik, naše druge udeleženke finalne predstave v slalomu za Zlato lisico?

V tej sezoni se vrača nazaj k smeri želenih dosežkov. V veleslalomu je pokazala več, sodeč po treningu pa je sposobna boljših dosežkov, kot je bil denimo ta zadnji. Tudi ona potrebuje en dober izid za samozavest.
 

Pri Tini Robnik teh težav ni, na krilih samozavesti je v soboto odlično smučala.

Pomislite, zgolj šest stotink jo je ločilo do odra za zmagovalke. Naj le smuča v tej smeri naprej, dobro jo moramo pripraviti za tri sklepne postaje sezone – Ofterschwang, Åre in finale v Cortini d'Ampezzo –, cilj je, da bi bila na koncu med najboljšimi petnajstimi. Vesel sem, da jo imamo pri reprezentanci.


 

Kakšen bo zdaj načrt do nadaljevanja sezone v tehničnih disciplinah, 7. in 8. marca?

Najprej bomo dva dni prosti, v sredo se bomo zbrali na treningu. Udeležili se bomo nekaterih preizkušenj za evropski pokal, tudi pri nas na Krvavcu, tako da bomo ostali v tekmovalnem ritmu. Počitka ne bo prav veliko, želim si kakovosten trening za Ofterschwang.
 

Kje pa načrtujete ta trening?

Če bo le mogoče, bi ga imel najraje prav tukaj v Kranjski Gori. Ne bi bili ves čas na podkorenski progi, vadili bi tudi na Nevejskem sedlu in v Trbižu.