Marcel Rodman v boju z zapletenim vozlom

V taboru državnih hokejskih prvakov ni miru. Pravzaprav že od avgustovskega začetka sezone in za uvod dveh spodrsljajev v poletni ligi ter pokalu HZS moštvu iz Podmežakle ne gre po načrtih. Takrat so si pri klubu sledile tolažbe, češ da pomembne tekme še pridejo, a odtlej – zavrtelo pa se je že šestmesečno obdobje – vidnega premika navzgor preprosto ni.

Ko si konec februarja podaja roko s prihajajočim marcem, napoči za Jesenice, in pravzaprav vso Zgornjesavsko dolino, posebno obdobje. Bližata se namreč vitranški in planiški praznik, železarsko mesto odšteva do bližnjega Jožefovega sejma, večdnevnega družabnega dogodka, v pustnem času ohranjajo na Planini pod Golico tradicionalni smuk za lovoriko Svinjska glava, ledna dvorana Podmežakla pa je pogosto stičišče številnih in glasnih privržencev na odločilnih tekmah sezone.

Toda pri slednjem je v teh dneh drugače. Lani so bili železarji v tem obdobju čvrsto med najboljšo četverico alpske lige, igrali so všečno in učinkovito, le še kakšen konkurenčen hokejist jim je v primerjavi z vodilnimi tekmeci zmanjkal za nastop v finalu AHL. Na domačem ledu pa o moči Gorenjcev ni bilo dvoma: najprej so velike ljubljanske tekmece gladko ugnali v četrtfinalu alpske lige, nato še v tradicionalnem boju za domači naslov. Na naslov trenerja Gabra Glaviča so leteli hvalospevi, opazne so bile tudi njegove koristne izkušnje, ki si jih je pridobil pri reprezentančnem strokovnem štabu. Če pa bi zasukali časovni stroj še za eno leto v preteklost, torej v sezono 2016/17, ko je železarje vodil Nik Zupančič, bi se spomnili polnih tribun na tekmah končnice alpske lige. Takrat je pri trženju kluba pomagal Tomaž Razingar, nepozabni kapetan risov, nakar sta s predsednikom Anžetom Pogačarjam zaradi različnih pogledov na jeseniško hokejsko prihodnost ubrala vsak svojo pot.

Prepogosta darila tekmecem

Sedanja v Podmežakli je vse prej kot preprosta, vozel je močno zapleten. Po Glavičevem predčasnem odhodu se zdaj z njim ubada Marcel Rodman, vendar pravega recepta za zasuk skupaj z igralci še ni našel. Tako pogosto opevana »šok terapija«, češ da igralce predrami menjava trenerja, v tem primeru ni obveljala. Moštvo bo moralo v kvalifikacije za končnico, predvsem pa bo moralo razčistiti s svojimi psihološkimi nihanji. Kadar ima vajeti igre v svojih rokah, to preredko krona z golom, dejansko pa prepogosto nasprotni zasedbi pripravi odprto pot k uspehu. Denimo s ploščkom v svoji mreži takoj za začetek tekme ali pa – tako kot nazadnje v soboto proti Lustenauu – tri sekunde pred koncem tretjine v trenutkih svoje številčne premoči ...

Zato že današnja tekma proti Milanu (Podmežakla, 19) prinaša novi izziv za Rodmanove Jesenice. Neposredna uvrstitev v končnico je oddaljena, a vsaj zvesto in potrpežljivo občinstvo si je zaslužilo več veselja, kot ga je bilo deležno v teh mučnih mesecih.