Jakov Fak po dobrem letu spet med biatlonsko smetano

Več kot eno leto je trajalo, da se je Jakov Fak, srebrni olimpijec iz Pjongčanga, vrnil med najboljše biatlonce na svetu. V prejšnji sezoni je namreč na uvodni tekmi s 4. mestom na domači Pokljuki napovedal nadaljevanje svoje izjemne poti, a nato takšnega učinka zlepa ni več ponovil. Na drugem prizorišču te zime pa je bil spet 4., zelo viden delež je za slovo od Tirolske uprizoril tudi na štafetni tekmi, na kateri je Slovenija zasedla 9. mesto,.

Faku je bila tudi ob največjih uspehih evforija vedno tuja. Znal se je poveseliti, a prav hitro si je začrtal nove cilje in se jih ob strokovni podpori – bodisi z Urošem Velepcem bodisi s Tomašem Kosom, zdaj trenerjem slovaške moške zasedbe – resno lotil. Toda pogosto se mu je zaradi zdravstvenih težav načrt sesul, tako je bilo tudi v prejšnji sezoni, ko na svetovnem prvenstvu zanj ni bilo tistih najvišjih uvrstitev iz preteklosti, le za konec je bil izjemen v štafeti, ko je Slovenija presenetila konkurenco s 5. mestom.



In tudi včerajšnji štafetni nastop je bil pred desettisočglavo množico v središču avstrijskega biatlona za našo četverico (Miha Dovžan, Jakov Fak, Klemen Bauer, Rok Tršan) prav spodoben. Zlasti iz zornega kota nove Fakove vrhunske predstave kot tudi Dovžanovega bliskovitega prvega strelskega nastopa ter za konec tudi večje Tršanove natančnosti na strelišču kot v zanj povsem ponesrečenem petkovem šprintu. Na štafetni tekmi, na kateri se je zmage veselila Norveška po zaslugi izjemnega finiša najboljšega biatlonca v svetovni karavani Johannesa Thingnesa Bøja, je bil za Slovenijo moteč le kazenski krog Klemna Bauerja, navzlic temu pa je uresničila poglavitni cilj uvrstitve med najboljših 10. Nastopilo je kar 27 moštev, na stopničkah so bili poleg Norvežanov še Nemci in Francozi, naša četverica je bila boljša tudi od nekaterih uglednih zasedb: zlasti Švedske, Ukrajine in Avstrije.

V štafeti še hitrejši kot v zasledovanju

»Vedno je tako, da ob dobrem nastopu lahko računamo na uvrstitev med 7. in 10. mestom. To smo tokrat uresničili, pa čeprav smo si privoščili kazenski krog. Odhajamo iz Hochfilzna dvignjenih glav, po tistem spodrsljaju z opremo na Švedskem smo zdaj začeli potrjevati dobro delo v pripravljalnem obdobju, seveda pa je rezerv na vseh področjih še precej,« je prepričan glavni trener Uroš Velepec, tokrat še bolj navdušen nad Fakovim nastopom kot dan prej v zasledovanju. Zlasti v zadnjem krogu je bil njegov tek na ravni tistih, ko je dosegal največje uspehe.



Kot smo zapisali, 32-letni biatlonec nikdar ni zganjal evforije ob svojih uspešnih predstavah, tako je bilo tudi po tej štafetni preizkušnji. »Pravzaprav se na takšni tekmi ne moreš tako ustrezno zbrati za kakovost teka, saj loviš tekmece pred seboj in poskusiš ekipi priboriti kar najboljše izhodišče za nadaljevanje tekme. Na strelišču je več tveganja kot v posamičnih nastopih,« je poudaril Fak, član druge predaje. Pred njim je tekmoval Dovžan, zares zablestel z vodilnim mestom po uvodni strelski postaji (»Res nisem vajen, da ob prihodu s strelišča ni nikogar pred menoj.«), po streljanju stoje pa s slabšimi smučmi ni bil več tako hiter. Faku je predal štafeto na 13. mestu, slednji je priboril Sloveniji začasno 4. mesto. Po kazenskem krogu Bauerja pa je bilo pozneje jasno, da vrhunske uvrstitve ne bo.

Toda slednjo je dosegel Fak dan prej. V izbrani konkurenci, v kateri zdaj očitno zares izstopa le J. T. Bø, je po dobrem letu napovedal še zelo zanimivo zimo. Za začetek na naslednji postaji, od četrtka do nedelje, v Annecyju v Franciji. Tam resda ne bo čarodeja iz slovenskega servisa Anžeta Globevnika, ki se bo reprezentanci nato spet pridružil v januarskem nadaljevanju sezone, toda pri reprezentanci vseeno upajo, da je Hochfilzen izbrisal mučne sledi slabe priprave smuči s premiere v Östersundu. Škoda bi bilo namreč ne nadaljevati na ravni tega konca tedna, ki je slovenskemu taboru vrnil optimizem.