Fakov hitri tek kot odskočna deska za zelo lepo sredo

Pokljuka – Zastor se je dvignil, poolimpijska sezona novih pričakovanj med svetovno biatlonsko elito se je začela. Tokrat kar na slovenskem prizorišču. Disciplini mešanih štafet in dvojic sta bili za ogrevanje, zares naj bi završalo na gorenjski planoti v sredo, ko bo tu tekma na 20 km. V tej disciplini je Jakov Fak osvojil srebro na OI, včeraj je bil z Urško Poje med mešanimi dvojicami 11.

Naveza domače reprezentance je uresničila poglavitni cilj uvrstitve v zgornjo polovico med 25 nastopajočimi dvojicami, oba tekmovalca kot tudi njun trener Uroš Velepec pa so v analizi po koncu tekme razmišljali o tem, da bi bili lahko tudi višje. Uvodne zmage v sezoni so se veselili v norveškem taboru, sledila je še tekma mešanih štafet, kjer je bila najboljša francoska četverica s sijajnim Martinom Fourcadom.

Kar žalosten je bil v popoldanskem času pogled na štart, ki pa je razkrival realno podobo slovenskega biatlona iz zadnjega obdobja: v ženski konkurenci zija huda vrzel, Slovenija včeraj ni mogla ob Pojetovi izbrati še dveh tekmovalk za uvodni pokljuški dan. Teoretično je bilo to resda izvedljivo, saj je nekdanja tekačica Lea Einfalt v soboto na Švedskem dosegla normo za biatlonski svetovni pokal, a nemudoma bi morala na letalo, časa ne bi bilo niti za spodoben spanec niti za umirjeno pripravo na pokljuški nastop. Tako domača reprezentanca mešane štafete ni imela, temu primeren je bil tudi odziv s tribun, ko so nekateri med 1000 navzočimi na uvodni predstavi sezone ob nedeljskem »polčasu« zapuščali prizorišče. S tistim prvim pa so bili privrženci domačega biatlona kar zadovoljni, denimo bolj kot oba naša tekmovalca.

Uvod se je Pojetovi ponesrečil, potem ko je zgrešila po dvakrat leže in stoje, je bila daleč od vodilnih tekmic na 23. mestu. »Ko zdaj takole razmišljam o vsem skupaj, si moram priznati, da je trema odigrala pomembno vlogo. Ne morem reči, da me ni bilo
strah, ker bi bilo to daleč od resnice,« nam je v ciljnem prostoru dejala 21-letna Notranjka in dodala: »Vem, prestala sem že lepo število preizkušenj v absolutni biatlonski konkurenci, vendar pa začetek sezone vedno poraja dvome in vprašanja o sposobnostih. Če pa povrhu štartaš na domačem prizorišču, te je še bolj strah.«

Fak v zadnji predaji najhitrejši

Toda v nadaljevanju tekme je nato Jakov Fak – pričakovano – popravil podobo Slovenije na pokljuškem semaforju. Uspešno je zmanjševal zaostanek, res pa so bili tisti najboljši že nedosegljivi. Zanimivo, da po prihodu v cilj svoji predstavi ni pripisal prav lepe ocene, toda poznejše analize so razkrivale, da je bil zelo hiter, po času zgolj zadnje predaje najhitrejši med vsemi! Na strelišču pa je tvegal, stoje je tako zgrešil dvakrat. »Dobro veste, da so moji cilji vedno najvišji, zato ne morem biti navdušen, če tekmo končam na 11. mestu. Res pa je, da predvsem Urški ni bilo preprosto. Je mlada tekmovalka, za takšno specifično tekmo mešanih dvojic potrebuje še precej izkušenj. Meni denimo ta disciplina ni neznana, saj sem jo dodobra spoznal na tradicionalni prednovoletni tekmi v Gelsenkirchnu v Nemčiji,« se je spomnil predstave, ki v Schalkejevo nogometno areno enkrat na leto privabi 50.000 gledalcev.

Včerajšnji pokljuški obisk pa prirediteljev zagotovo ni mogel navdušiti, a takšna je že kar ponavadi usoda teh prvih preizkušenj mešanih dvojic in mešanih štafet. Tudi v Östersundu na Švedskem, kjer je bil v zadnjih letih vedno uvod v sezono, sta ponavadi ti tekmi komaj opazni. Občinstvo se ogreje v naslednjih dneh za tradicionalne biatlonske discipline, tudi na Pokljuki zdaj upajo, da bo tako. Tako kot si za naslednje dni pri slovenski reprezentanci želijo le še pot navzgor. »Ne skrivamo visokih ciljev, zato tudi razmišljamo o tem, da bi bili na tej prvi tekmi lahko boljši kot 11.,« je dejal v novinarskem središču Velepec, potem ko sta ga objela člana ukrajinske mešane štafete, včeraj bronasta. Anastasija Merkušina mu je podarila šopek, ki ga je prejela na slovesni razglasitvi. Očitno ne more pozabiti deleža trenerja, ki je njo in kolegice vodil v zadnjih treh sezonah.