Italijani pojejo hvalnice večeru, kakršnega v 125 letih še ni bilo

Tako vsaj menijo pri dnevniku La Gazzetta dello Sport, kjer so v nedeljo skupaj z rojaki spremljali trenutke, kakršnih italijanski šport v 125-letni zgodovini olimpizma ne pomni. V 13 minutah so lahko italijanski privrženci športa, ki si še niso povsem opomogli po slavju v finalu nogometnega eura 2020, proslavljali kar dve veliki atletski zmagi, za kateri sta poskrbela skakalec v višino Gianmarco Tamberi in sprinter Lamont Marcell Jacobs v teku na 100 metrov.



»Vse je zlato,« se blešči na ponedeljkovi naslovnici Gazzette, kjer niso mogli prehvaliti dosežkov svojih rojakov. Dejstvo, da je Jacobs postal presenetljivi naslednik legendarnega Jamajčana Usaina Bolta, je velika novica že sama po sebi, a tudi Tamberi je v dvoboju s Katarcem Mutazom Baršimom poskrbel za nekaj podobno odmevnih potez.

S tekmecem sta si po tem, ko sta oba preskočila 2,37 metra, razdelila zlato odličje, potem ko se je Katarec glede tega pozanimal pri predstavniku žirije.
 

Takšnega dne Italija ne pomni

»Imava lahko dve zlati?« je vprašal Baršim in po tem, ko je dobil pozitiven odgovor, začel proslavljati z Italijanom, s katerim ga družijo tudi velike težave s poškodbami. Tamberi je v Tokio prišel s porisano mavčno oblogo, ki ga je spominjala na zlom gležnja pred Riom 2016. Nanj je napisal besedo Tokio 2020, ki jo je moral zaradi preložitve iger nato prečrtati in dopisati novo letnico 2021. Baršim je sicer izpustil večji del tekmovalnega leta 2018, ravno tako zaradi poškodbe gležnja, nato pa mu je uspelo slaviti na svetovnem prvenstvu pred domačimi navijači leta 2019. 



»To so sanje, iz katerih se nočem prebuditi. Prestal sem veliko. Pet let sem čakal, bilo je veliko poškodb in padcev,« je dejal Baršim, ki si je zagotovil celoten komplet odličij po bronu v Londonu 2012 in srebru v Riu. Tamberi je bil med proslavljanjem zmage povsem v transu. »Po mojih poškodbah sem se želel le vrniti, zdaj pa imam to zlato. To je neverjetno. Tolikokrat sem sanjal o tem. Tik pred Riom leta 2016 so mi dejali, da obstaja možnost, da ne bom več mogel nastopati. Potovanje je bilo dolgo,« je menil nekdanji evropski prvak.

»Lepo je biti Italijan na ta poletni dan,« pa so bili poetični pri Gazzetti. »Lepo je videti ta fanta, Jacobsa in Tamberija, kako sta se vesela objela pred vsem svetom. Tu sta: najhitrejši človek na planetu in tisti, ki najvišje skoči, skupaj, s trobojnico na hrbtu. Dve preprosti potezi, teči in skakati, ki jih izvaja na milijone atletov, vsak dan, na vsaki celini. Biti prvi na 100 metrov in v skoku v višino pomeni, da si premagal zverinsko konkurenco. Zato takšnega dne Italija ne pomni v 125 letih iger.«