Vsak poraz ne boli enako in rokometaši Celja Pivovarne Laško si ne bodo preveč k srcem vzeli padca v Aalborgu v tekmi 12. kola lige prvakov, v kateri je bila danska zasedba boljša z 28:24. Odsotnost kar treh ključnih igralcev je objektivno opravičilo za 9. ničlo v elitnem evropskem tekmovanju, ki pa najverjetneje ne bo usodna za celjske želje po napredovanju v izločilne boje.

Šest točk, ki so si jih »pivovarji« doslej priigrali z dvema zmagama nad večnim tekmecem Zagrebom ter eno nad Elverumom, bi moralo biti dovolj za končno 6. mesto v skupini A, ki še vodi med najboljših 16 na stari celini. Slovenski prvaki so si sicer želeli z zmago na Danskem že potrditi dosego osnovnega evropskega cilja, ki se jim izmika že vse od sezone 2014/15. Račune je trenerju Tomažu Ocvirku močno sfižil zdravstveni karton, zaradi bolezni je ostali brez prvega vratarja Klemna Ferlina, že prej je vedel, da ne bo mogel računati na poškodovanega Gala Marguča, zaradi bolečin v hrbtu pa je doma na dan odhoda ostal tudi Tilen Kodrin.

Vendar tudi brez te trojice Celjani niso bili daleč od uspeha, bržkone bi si vsaj eno točko priigrali, če bi v zdesetkani zasedbi tekmo bolje odprli. Ocvirk je svoje varovance prepričal, da se lahko postavijo po robu gostiteljem šele po zaostanku s 3:9. Tedaj se je začel celjski lov, v katerem se je izkazal tudi Ferlinov namestnik Miljan Vujović, ki je kar 17 obrambam dodal še svoj prvi gol v ligi prvakov.



Na celjsko nesrečo je bil podobno razpoložen tudi Kristian Saeveraas, ki je zaustavil kar 19 strelov. In ravno slaba celjska realizacija je botrovala temu, da gostje, ki so v 35. minuti zaostajali že z 12:18, niso bolje izkoristili svojih minut. Kar dvakrat so se približali na le gol zaostanka, nazadnje v 52. minuti, ko je Jan Grebenc zadel za 22:23.

»Čestitke Aalborgu za zasluženo zmago in pošteno tekmo. Imamo mlado ekipo in manjkala nam je kakšna izkušnja več, da bi slavili zmago. Dobro smo igrali v obrambi, agresivno, v napadu pa smo prihajali do čistih priložnosti, a smo bili premalo zbrani, poleg tega pa je bil domači vratar izjemen. Tako smo ves čas lovili rezultat, kar pa je težko, izgubljali smo preveč energije, kar se nam je ob odsotnosti nekaj igralcev še dodatno poznalo. Kljub temu sem ponosen na svoje igralce, ki se niso predajali in so se borili do samega konca. Takšen pristop je tisti, ki ga želimo in nam bo prinesel tudi rezultate,« je bil z zanosom svojih igralcev zadovoljen Ocvirk, Domen Makuc pa je dodal: »Vratarja sta imela svoj dan, mi pa smo v napadu naredili preveč napak. Zgrešili smo preveč čistih strelov, kar je pomembna naloga, ki jo moramo popraviti do naslednjih tekem.«

Celjane zdaj čaka domača tekma z Barcelono, za katero so prodali že 4000 vstopnic, na njej pa se bodo poskušali odrezati bolje kot v 2. kolu, ko so pred Katalonci klonili kar z 21:45. Ne ta poraz ne v zadnjem kolu v gosteh pri Flensburgu pa ne bo usoden, če Zagreb ali Elverum ne pripravita senzacije v gosteh pri PSG.
 

Ovničkovi so bili premočni

Še bolj prepričljivo kot Celjani so včeraj padli rokometaši Gorenja v tekmi 2. kola skupinskega dela pokala EHF. Proti močnemu Nantesu, za katerega je slovenski reprezentant in nekdanji član Gorenja Rok Ovniček dosegel 5 golov, so slabo odprli tekmo in v 17. minuti zaostajali že s 5:12. Nekaj upanja je varovancem trenerja Zorana Jovičića prinesel začetek drugega polčasa, ko so se z delnim rezultatom 7:2 približali na 19:21.



Ko je francoska zasedba spet pokazala svoje mišice, ni bilo več dvoma o zmagovalcu.

»Gre za res vrhunsko ekipo. V prvem polčasu so naredili razliko, mi pa za moje pojme nismo prikazali vsega, kar znamo. Ampak tudi če bi dali od sebe svoj maksimum, je vprašanje,  ali bi bilo to dovolj. Dobro so se pripravili na nas in nas niso podcenjevali. To je seveda velika izkušnja za nas, tudi za klub, da igramo s takšnimi ekipami kot je Nantes, to nam mora biti v čast. Glave gor in gremo naprej,« je povedal Jovičić.



»Taktično smo se dobro pripravili na Gorenje, zato smo naredili razliko že v prvem polčasu. Prišlo je do manjšega padca koncentracije v drugem polčasu, ampak potem smo se zbrali in vrnili na stara pota ter tekmo mirno pripeljali do konca. Lepo se je ponovno vrniti v domačo dvorano, kjer sem naredil prve rokometne korake, sicer na drugi strani, ampak tako je to v športu,« pa je dejal Ovniček.