Zlatko Zahović videl zastarel Maribor

Veliki derbiji so vrhunci slovenskega klubskega nogometa in tudi sobotni, že tretji v nizu je ponudil spodoben spektakel.

Že 38. od vrnitve Olimpije v 1. SNL je bil drugi od zadnjih treh, v katerem je Maribor zapravil prednost in izgubil. Če je bil majski, ki ga je stal šampionskega naslova, posledica prevelikega ugajanja trenerja Darka Milaniča navijaškim željam po napadalnem in všečnem nogometu, je bil sobotni za mariborskega trenerja bolj boleč.

Olimpijina je s poškodbo svojega najboljšega igralca Roka Kronavetra v kontekstu razvoja dogodkov na igrišču pridobila. Trener Zoran Barišić je v Kronavetrovo vlogo postavil Asmirja Suljića, na njegovo pa Kingsleyja Boatenga. Od prve minute vidna slabost branjenja na bočnih položajih (Suljić ni dohajal Mitjo Vilerja) se je spremenila v prednost. Hitrost in igrivost Stefana Savića ter od obrambnih nalog razbremenjenega Suljića, sila, srčnost in prevzemanje odgovornosti Andreja Vombergar je ob pomoči najboljšega posameznika tekme – razdiralca in povezovalca – Tomislava Tomića razgalila najvidnejšo mariborsko slabost, počasnost igralcev.

Olimpija je s petimi igralci vršila pritisk na mariborske branilce in zadnja zvezna igralca, ki v ustvarjalnosti in ob izgubljenih žogah niso bili kos hitrosti in po znanju boljšim Ljubljančanom. Milanič ni storil ničesar, da bi posegel v izgubljeno tekmo, omejil dinamiko in igralno sposobnejše tekmece. Z Janom Mlakarjem je zamudil in se posul s pepelom.

Zlatko Zahović je videl zastarel, počasen in neodziven Maribor! S trenerjem vred!