Zdravje igralcev bo najpomembnejše vodilo pri treningu

Ljubljana – Kako in v kakšnem stanju se bodo nogometaši po skoraj treh mesecih vrnili v tekmovalni ritem? To je eno od najbolj vznemirljivih vprašanj za klubske oblikovalce forme igralcev, ki se, tako kot vsi drugi, še niso srečali s takšnim izzivom, kot jim ga je ponudila pandemija koronavirusa.

Že drugič v štirih mesecih so pred slovenskimi nogometaši pripravljalni tedni. V tem se močno razlikujejo od kolegov iz najmočnejših lig in še posebej v razmerah, v katerih delujejo. »Ta položaj je nova izkušnja za vse, ki delujemo v nogometu, in hkrati velik izziv. Počutim se, kot da bi pri šolanju dobil nov predmet,« je izhodišče predstavil strokovnjak za telesno pripravo Darjan Šuštar, pomočnik trenerja pri Bravu Dejana Grabića.
 

Več dni priprav kot tekmovanja

Slovenski klubi bodo imeli v drugem delu sezone več pripravljalnih dni kot tekmovalnih. »To je posebnost, ampak osnovne zakonitosti se ne spreminjajo. Priprave se bodo razlikovale po tem, da bo večina časa namenjena skupinski vadbi, uigravanju in pridobivanja moči skozi igro. Tak način dela in s poudarkom na moštvenih treningih je pri Bravu že ustaljen proces. Zdaj ga bomo samo uskladili z zdravstvenimi zahtevami in pravili. Kakorkoli že, najpomembnejše izhodišče je in tudi mora biti zdravje nogometašev. Česarkoli se bomo lotili in karkoli se bomo odločili, bo temeljilo na čim večji varnosti nogometašev,« je »podčrtal z debelo« Šuštar.


Dva ali trije tedni dolgo obdobje za ustrezno telesno in psihično pripravo ne ustreza zapisom v učbenikih, zato bi lahko bila že vsaka najmanjša podrobnost posebej pomembna. »Naravni bioritem se je porušil. V normalnih razmerah pripravljalni proces traja najmanj pet tednov, idealen pa šest, zdaj bo polovico manj. Predvsem bo treba ravnati premišljeno. Upoštevati je treba dolg premor in kaj prinaša tako zahteven in naporen ritem ter v kašnih razmerah bo moč trenirati. Ne kaže se zaletavati s hitrostjo in z intenzivnostjo, saj bi lahko preveč obremenili igralce, ki se razlikujejo,« je razmišljala desna Grabićeva roka in je mnenja, da imajo slovenski trenerji dovolj znanja ter da so kos izzivu.
 

Tekli bodo šprint in ne maratona

»Eni igralci so mlajši in lažje prenašajo telesne napore, drugi so previdnejši, izkušenejši in zrelejši. Naša naloga je, da poskušamo uskladiti vse njihove raznolikosti, od telesnih do psiholoških, in paziti, da ne bi bile posledice prehude po prvenstvu. Saj ne bo dovolj časa za vnovično osvežitev in bo šla sezona hitro naprej. Moj pristop je tak, da si ne bom 'razbijal' glave, če bomo slabši, ker ne bomo ujeli optimalne forme v pravem trenutku, temveč bom poskušal najti optimalne rešitve znotraj vseh teh izzivov, s katerim smo soočeni,« ni velikih skrivnosti, zaradi katerih bi bil Šuštar še posebej v skrbeh.


Pri Bravu, kot poudarja Šuštar, je temeljno izhodišče zelo dobro zanj, ker se je sezona ustavila v zmagovalnem trenutku. »To je pomembna podrobnost, ko zmaguješ, je vedno lažje graditi, kot če bi prej izgubljali. Pomeni, da je psihološki element pozitiven in da so dobri občutki ostali,« je povedal in delno razkril, kako bi naj stekel proces treningov. »Mislim, da bo povsem osnoven, prvi 'vklop' bo previdnejši, počasnejši in bo temeljil na gibalnosti. Čim prej pa bo sledil moštveni del treningov oziroma tak, ki bo preslikaval tekmo.«

Do konca prvenstva je še enajst tekem. Načrt je, da bi prvenstvo izpeljali v peklenskem ritmu v vsega poldrugem mesecu, kar pomeni, da maratonci nimajo možnosti, marveč šprinterji. »Da, to bo šprint in zato zahteva nekoliko spremenjen pristop. Mišice delujejo drugače. O tem, kako v takšnih razmerah potegniti maksimum, nima nihče izkušenj, tudi v najmočnejših klubih. Zato bi bila to lahko nadvse lepa izkušnja in priložnost za pridobitev novih znanj. Verjetno se ne bomo izognili improvizaciji. Celotni paket vendarle tvori slog igre, različne sposobnosti igralcev in njihov značaj, telesno in psihično pripravljenost, ...« je poskušal predstaviti naloge, s katerimi se bodo soočili v klubih.