V nadaljevanju preberite:

Kdo od nogometnih junakov si je drznil pomisliti, da bo Bravo, najmlajši klub v prvoligaški konkurenci, izboljševal evropski koeficient slovenskih klubov? Naključje ali ne, Bravo ob svoji polnoletnosti, ustanovljen je bil leta 2006, uresničuje sanje, ki so povsem v nasprotju z nekoč izrečenimi besedami očeta kluba in zdaj njegovega častnega predsednika Darka Klariča. »Nogometnega razcveta v Sloveniji nikoli ne bo,« je bil prepričan ustvarjalec spidvejskega »buma« na stadionu Ilirija v Šiški v poznih osemdesetih letih minulega stoletja.

Skoraj pol stoletja pozneje je tudi za Klariča – zdaj je sicer vajeti v glavnem prepustil svojim naslednikom in lahko mirno uživa v tem, kar je ustvaril – nogomet posel. In še kaj več.

Bravo je posebnež in otrok »analfabeta«, kakršnega slovenski nogomet ni imel, toda Klarič je v nasprotju z vsemi pričakovanji, a z upoštevanjem številnih povsem zdravih življenjskih načel, postal eden najuspešnejših nogometnih ustvarjalcev v samostojni Sloveniji. Bil je dovolj trmast in jasnoviden stiskač s trdno finančno oporo, ki se niti po naključju ni ujel v potrošniško mrzlico in mrežo spretnih svetovalcev. Z njimi bi morda omogočil hitrejši preboj v slovenski vrh, toda za kakšno ceno?