Tudi Jugoslovan med nesmrtnimi asi

Mednarodna nogometna zveza (Fifa) letos zaradi trganja ligaških in reprezentančnih sezon zaradi pandemije še ni podelila svoje nagrade za najboljšega igralca. Po prvotni odpovedi naj bi se to v samosvoji obliki le zgodilo. Evropska nogometna zveza pod roko Aleksandra Čeferina je v začetku oktobra razglasila najboljšega posameznika v sezoni 2019/20. Vsi so že siti portugalsko-argentinskih (televizijsko mehiških) žogobrcarskih limonad, zato je priznanje, in to povsem zasluženo, šlo v roke Robertu Lewandowskemu.

Poljak si gotovo zasluži najvišje časti tudi v svetovnem merilu, kajti le zaradi komercialnih razlogov resnično ne moreta vsako leto zmagovati le Cristiano Ronaldo ali Lionel Messi. Tu so namreč še drugi nogometni mojstri, nagrado je pred dvema letoma dobil kapetan ognjevitih Luka Modrić, še kakšen nizozemski ali afriški mojster okroglega usnja bi se lahko nagradil, a spet je nevarnost, da bomo tako kot drugi zašli v klišeje.
 

Letos najboljši vseh časov

Tudi nogometni kralji padajo kot francoski, tako kot je bilo to leta 1789. No, tudi francoska nogometna revija France Football je morala priznati, da je virus okužil razsodnost ocenjevalcev terminsko kaotičnega sezonskega igranja, in letos ne bo podelila svoje nagrade zlata žoga za posameznika, ki naj bi s svojo kakovostjo vesoljni svet spravljal v nogometno nirvano. A ker javnost, no, vsaj večji del nje, hlepi po zahtevi (večnih) nagrad za ambicioznega Ronalda in gavčevskega odrešitelja Messija, bo magazin sredi decembra kot nadomestek razglasil zlatožogovsko sanjsko moštvo.



In to ne le leta oziroma sezone, Francozi so dobili idejo za ustoličenje najboljše ekipe v vsej zgodovini brcanja okroglega usnja. Da ne bodo izpadli nogometni kolonialisti, bodo za mnenje poprosili tudi novinarje po vsem svetu, sedma sila iz 170 držav bo kravžljala nogometne možgane, moštvo pa bo taktično razporejeno v obliki 3-4-3. Seveda z vratarjem vred.
 

Najboljši Messi ali Best?

Znanih je, vsega skupaj po igralnih položajih, 110 nominirancev za galaktično moštvo France Footballa, seveda galaktično globalno, ne omejeno le na kastiljske bele baletnike iz Madrida. Nominirancev za vratarsko, levo- in desnobranilsko, za položaj v osrčju obrambe, v napadu pa za desno- in levokrilno igralsko mesto ter za srednjega napadalca je po deset. Ker pa so tudi ti odvisni od možganov na igrišču, ki jim podajajo uporabne žoge ali razgrajujejo nasprotno nevarnost, je za položaja napadalnega in obrambnega zveznega igralca v boju za sanjsko moštvo kar dvajset kandidatov.



Da se vam bodo cedile sline po tem, da bi denimo to sanjsko moštvo videli igrati skupaj; petkratni dobitnik zlate žoge Cristiano Ronaldo je denimo na položaju levega krila, tako Francozi, tudi v družbi valižanskega asa Manchester Uniteda Ryana Giggsa in francoske legende Arsenala Thierryja Henryja. Lionel Messi, šestkratni dobitnik zlate žoge, tudi lani, kandidira na položaju desnega krila, eden od njegove konkurenčne družbe je tudi največji plejboj svetovnega nogometa vseh časov, severnoirski čarovnik preigravanja George Best.

Da se vam bodo po dobrem nogometu še bolj cedile sline, naj omenimo, da je na seznamu 110 najboljših igralcev vseh časov, ki kandidirajo za sanjsko moštvo, tudi en nekdanji jugoslovanski reprezentant. Tisti, ki s(m)o ga videli igrati v dresu Crvene zvezde, francoske Bastie in seveda izbrane vrste Jugoslavije, že vemo, da je izbira France Footballa povsem upravičena.
(se nadaljuje)