Superligašem evropsko sodišče z mnenjem obrnilo hrbet

Generalni pravobranilec pri sodišču EU, ki obravnava tožbo snovalcev superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi, je danes potrdil stališči zvez, da lahko ukrepata proti ustanoviteljem novih tekmovanj, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Gre sicer za neobvezujoče mnenje, ki pa mu sodišče EU pogosto sledi. »Pravila Fife in Uefe, ki za vsako novo tekmovanje zahtevajo njuno predhodno odobritev, so združljiva s konkurenčno zakonodajo EU,« je po poročanju AFP v svojem mnenju dejal svetovalec sodišča EU Atanasios Rantos. Sodišče EU bo po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca pripravilo končno odločitev v tožbi, ki so jo snovalci tako imenovane superlige sprožili po neuspelem poskusu, da bi lani aprila ustanovili zaprto tekmovanje najbogatejših evropskih klubov. Sodbo naj bi izreklo v začetku prihodnjega leta.

Primer pred sodiščem EU bo po pričakovanjih poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih. Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Evropska nogometna zveza (Uefa) s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.

Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov (Eca) in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar le za lastne prihodke, za nogomet na splošno pa ne.

Odvetnik na področju športnega prava Blaž Bolcar pravi, da mnenje EU izpostavlja pomen evropskega modela športa. FOTO: osebni arhiv

Dosežki pred denarjem

Odvetnik na področju športnega prava Blaž Bolcar je v odzivu na danes izdano mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU v tožbi superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi dejal, da to mnenje izpostavlja pomen evropskega modela športa. Ta pa v ospredje postavlja športne dosežke pred denarjem. »Čeprav imata Fifa in Uefa monopol pri organizaciji tekmovanj, v skladu z evropskim modelom športa zasledujeta legitimne cilje, kar se odraža tudi z družbeno komponento športa. Zaradi tega lahko omejujeta nastanek novih lig na način, da morajo slednje pridobiti njuno soglasje, v kolikor bi želeli klubi tekmovati tako pod njunim okriljem kakor tudi v takšnem novoustanovljenem tekmovanju,« je Bolcar povzel mnenje svetovalca sodišča EU.

Kot je dejal, evropski model športa predpostavlja piramidalno strukturo športa, z amaterskim udejstvovanjem v temelju in vrhunskim športom na vrhu. Ključen za napredovanje po tekmovanjih pa je športni kriterij. »Z drugimi besedami je pri ravni nastopanja nekoga najpomembnejše to, kakšne športne dosežke ima, ne pa kako velik je oziroma koliko denarja ima,« je dodal pravni strokovnjak. Pomembna značilnost evropskega modela športa je tudi solidarnost, kar pomeni, da se sredstva z vrha športne piramide porazdelijo nižje. S tem se zagotavlja širši javni interes. Če izpolnjujejo te kriterije, imajo krovne zveze pravico ravnati omejujoče v odnosu do novonastalih tekmovanj, saj zasledujejo legitimne cilje, kot je razvoj športa na vseh področjih, je povedal Bolcar.

Danes predstavljeno mnenje se v tem delu sicer ne spušča v podrobnosti samih postopkov zvez za izdaje soglasij pri vzpostavljanju novih tekmovanj. Je pa to nedvoumno v splošni ugotovitvi, da lahko Uefa in Fifa postavljata pravila in sankcionirata klube, ki bi se pridružila tekmovanjem, za katere niso dobili predhodnega soglasja. Pri tem pa ne gre za to, da klubi ne bi smeli vzpostaviti svojega vzporednega tekmovanja, ampak da klubi ne morejo pričakovati, da bodo tekmovali tako v vzporednem tekmovanju kot tudi v tekmovanjih pod okriljem panožnih zvez. Če bi želeli oboje, bi morali predhodno pridobiti soglasje zveze.

Kot pomembno v mnenju generalnega pravobranilca sodišča EU je ocenil tudi navedbo lizbonske pogodbe v povezavi z evropskim modelom športa. S tem bi ta dobil na nek način ustavno težo v EU. »Zanimivo bo videti, kako bo sodišče to obravnavalo v svoji končni sodbi. Tako daleč doslej namreč še nismo šli,« je dodal Bolcar. Sicer pa bi mnenje in končna odločitev lahko vplivala tudi na dogajanje v drugih športih, ne le v nogometu. »Vzporedna tekmovanja namreč niso vedno slaba, včasih so potrebna za nek razvoj,« je še ocenil.