Olimpija s Sanchezom kot nekoč z Riero pridno nabira točke

Nogometno kolesje se tako doma kot po Evropi v vročem poletju tradicionalno suče ob pospešeni hitrosti. Zlasti za tri slovenske udeležence, ki se še borijo za prestižna jesenska mednarodna ligaška tekmovanja – Celje, Maribor in Olimpijo –, oddiha ni. Tako sta se v novem delu podkasta VAR člana našega športnega uredništva Gorazd Nejedly in Siniša Uroševič ozrla k uvodnim predstavam v domačem prvenstvu kot tudi prihajajočim četrtkovim evropskim izzivom.

Če bi se ozrli k vsem videnem na domači sceni, bi zdaj lahko najboljše izhodišče pred četrtkom namenili Olimpiji. To je potrdil tudi Nejedly, ki dejansko že več kot tri desetletja v našem časniku natančno spremlja utrip najbolj prepoznavnega ljubljanskega kluba: "Zmaji so všečno vstopili v novo sezono. Pristop pod vodstvom sedanjega trenerja Victorja Sancheza je pravzaprav zelo podoben tistemu, ki smo ga videli, ko je zeleno-belo zasedbo vodil Albert Riera. Gre za disciplino na igrišču, čvrsto obrambno postavitev in igro na rezultat. Najbrž Olimpija širšemu občinstvu ne deluje posebej atraktivno, toda pogled na vrh lestvice, na katerem je po treh kolih s tremi zmagami in brez prejetega gola, razkrije dovolj."

Ob tem pa Uroševič doda, da je vrednost sedanje Olimpijine kompozicije tudi ta, da ima zdaj v svojih vrstah precej nogometašev, ki niso več neznanka tistim najzvestejšim navijačem: "Če bi se ozrli le k tej postavi, s katero so zmaji nazadnje premagali tekmece iz Lendave, bi opazili, da so tu zbrani igralci, ki so v zeleno-belem dresu prestali že številne vzpone in padce: Vidovšek, Lasickas, Ratnik, Sualehe, Doffo, večna uganka Motika, tu je tudi zelo obetavni Brest itn. To je za delovanje in prepoznavnost kluba spodbudno, ne pa tako kot v preteklosti, ko je bilo ob vhodnih in izhodnih vratih bolj živahno kot na igrišču ..." Nejedly je temu razmišljanju prikimal, ob tem pa dodal, da je pravzaprav tudi pri drugih naših klubih manj sprememb pri sestavljanju moštev kot nekoč, morda je le še Maribor tisti med omenjenimi tremi slovenskimi "Evropejci", ki ni še do konca oblikoval zasedbe in jo je primoran iz sezone v sezono vidno spreminjati.

Iličić potrebuje tudi počitek

Za Uroševiča ob spremljanju vijoličnega tabora ni dvoma – Maribor je na igrišču močnejši kot v tem obdobju pred enim letom, res pa je, da je nazadnje proti Bravu doma le remiziral in zdaj ob tekmi manj za vodilno Olimpijo zaostaja že za pet točk. Usodo prihajajočih tednov bo seveda krojil tudi razplet prihajajočih tekem z Vojvodino v kvalifikacijah za konferenčno ligo. Gre za tekmeca iz nekdanjega jugoslovanskega prostora: vijolični – denimo – proti temu uglednemu klubu iz Novega Sada v svojem Ljudskem vrtu, podobno kot s Hajdukom iz Splita, v ligaški tekmi nikdar niso izgubili. Udeleženca tokratnega podkasta sta se strinjala, da je za mariborsko moštvo zelo pomembno, če je na igrišču Josip Iličić, v nedeljo ga namreč ni bilo v udarni postavi. "Vsekakor je z njim Maribor bolj konkurenčen, res pa je, da mora trener Ante Šimundža razmišljati o tem, da ga ne 'prekuri'. Če bi se poškodoval, bi morda manjkal več tekem zapored, kar zagotovo ne bi bilo dobro," je poudaril Nejedly.

Slednji pa se je ozrl tudi k bledi podobi državnih prvakov iz Celja, o katerih smo govorili prejšnji teden v našem podastu in se čudili tvegani potezi o zamenjavi trenerja ter vrnitvi Riere, ki je šele dan pred tekmo v Bratislavi prvič vodil trening sedanjega moštva. "Ne vem, če si Riera zdaj že ni močno pokvaril svojega ugleda, ki ga je ohranjal v slovenskem nogometu," je omenil Nejedly ter dodal, da je bilo za Celjane v Bratislavi tudi nekaj smole, preden se je njihova ladja začela potapljat, a da bo zdaj z bojevitimi Irci naloga spet zelo zahtevna. Obenem je ocenil, da je najtežja od prihajajočih ovir slovenskih klubov Šerif Tiraspol iz Moldavije, s katerim se bo pomerila Olimpija.