Norveška kraljevska naveza Ødegaard-Håland

Španski nogomet podobno kot drugi največji na stari celini bije bitko s časom, da bi izpeljal sezono do konca. Obdobje brez tekem je bilo pisano na kožo ustvarjalcem prihodnosti. In tega se, kot kaže, držijo prav pri največjem klubu na svetu: madridskem Realu.

V katalonsko nogometno svetišče Camp Nou je koronavirus udaril z vso silo, osamitev je v Barcelonini športni (nogometni) družini sprožila prepire, vodilni so obtoževali drug drugega, prali umazano perilo v javnosti, jadikovali nad manjšimi prihodki, nižali plače, ... V madridskem svetišču Santiago Bernabeu, kjer domuje Real, je (bilo) nasprotno: načrtujejo svetlečo prihodnost, štadionu se obeta popolna prenova in vesoljski izgled, moštvo je v procesu pomlajevanja. Ne tarnajo nad pomanjkanjem denarja, plače so znižali minimalno in bolj zavoljo lepše javne podobe ter solidarnosti, ...

Portugalčev odhod odprl vrata pomlajevanju

Od kod tako nasprotujoči si stanji duha, kar je zaradi prvega mesta Barcelone na ligaški lestvici z dvema točkama prednosti pred velikim tekmecem še toliko bolj nenavadno? Realova preudarnost ima moč v predsedniku Florentinu Perezu, ki trdno drži vajeti »društva« v svojih rokah in z zvestimi sodelavci izpolnjuje načrte. Porazi in tekmovalno capljanje za katalonskimi tekmeci na domačem bojišču niso več razlogi za travme, temveč spodbuda za prihodnost, ki jo je v Realovem taboru moč videti po odhodu ključnega artista Cristiana Ronalda.



Pri Realu so se leta 2018 z razlogom poslovili od Portugalca, čeprav je pomenil neusahljiv vir prihodkov. Finančniki so ohranili moč blagovne znamke, ki je brez pretresov preživela Ronaldov odhod, športni arhitekti so ob zavedanju, da bo enkrat konec obdobja debelih krav na račun tekmovalca brez primere, ki je za seboj vlekel druge zvezdnike, pripravili načrt za pomladitev moštva.



Mehko različico pomlajevanja, ki je v tej začasno prekinjeni sezoni že nakazala pozitivne rezultate, je omogočila polna malha. Pod taktirko trenerja konzervativnejših prijemov Zinedine Zidana so vzniknili novi fantje, zato se zdi, da se ne bo bistveno zamajal trenerjev stolček navkljub tekmovalnemu porazu. Trenutno kaže nanj; Barcelona je prva v državnem prvenstvu, v ligi prvakov se Real v četrtfinale lahko uvrsti le ob čudežu proti Manchester Ctiyju po domačem porazu z 1:2.

Predsednik zaupa trenerju

Pri Realu formalno nimajo športnega direktorja, športno politiko oblikuje odbor direktorjev. Na vrhu je predsednik Perez, njegova desna roka je že vrsto let nekdanji napadalec in klubska legenda Emilio Butragueno. V »boardu« sta tudi Roberto Carlos in Santiago Solari, bivša zvezdnika moštva, slednji je bil tudi trener pred Zidanovo vrnitvijo na trenerski stolček. Kljub vsemu je trener Zidane tisti, ki mu Perez najbolj zaupa in ima veliko samostojnost pri izbiri igralcev.



Znano je, da Perez ni zagovornik ustroja s športnim direktorjem, marveč stavi na tesno sodelovanje s trenerjem. Z Zidanom, ki je v obdobju Joseja Mourinha imel tudi vlogo športnega direktorja, in je bil v Perezovem prvem mandatu tudi njegov najljubši igralec, sta sicer zelo tesno povezana. Zaupa mu bolj kot drugi vodstveni možje.

Ker je Zidane prej trener konzervativnega kot revolucionarnega pristopa, je bilo ključno za njegov pristop k pomlajevanju precej izžeto, četudi še ne tako ostarelo moštvo. Le trojici leta že pošteno nagajajo: kapetanu Sergiu Ramosu, desetici Luki Modriću (oba sta stara 34 let) in napadalcu Karimu Benzemaju (32). Med »utrujene« sodijo Brazilec Marcelo (31), Toni Kroos (30), Gareth Bale (30) in Nacho (30).

Eden Hazard je bil najdražji

Z izjemo 29-letnega Edena Hazarda je Real v zadnjih dveh letih kupoval mlade igralce in prvo moštvo dopolnjeval tudi z mladeniči iz svoje lastne akademije. Ni bil ravno varčen, saj je po Ronaldovem odhodu za novince odštel veliko več kot 300 milijonov evrov (samo Hazard je stal približno 100), a tudi ne zapravljiv glede na položaj v polni blagajni. Najstarejši novinec je bil s 24 leti Francoz Ferland Mendy, sicer Marcelov naslednik.



Ob že uveljavljenih članih najboljše enajsterice Mendyju, Brazilcu Viniciusu Juniorju (19) in Urugvajcu Fedeju Valverdeju (prišel je iz B moštva Castilla), se Zidane še nadeja izbruha velikega srbskega upa Luke Jovića (22), čeprav se je poškodoval, v ozadju na trenerjev klic čakajo tudi najbolj nadarjeni neznanci: ukrajinski vratar Andrij Lunin (21), brazilski branilec Eder Militao (22), zvezna igralca Japonec Takefuša Kubo (18) in Brazilec Reinier Jesus (18) ter še en Brazilec Rodrygo Goes (19).

Po Norvežanh še francoska raketa

Četudi so neuveljavljeni Realovi aduti od preboja v prvi kakovostni razred oddaljeni še leto ali več, bi Real sadove posrečene športne politike lahko žel v naslednjih dveh prestopnih rokih. Na dlani ima kar dva svoja posojena igralca, ki se jima že nasmiha zvezdniški status. Pri Borussii se je kalil in že izbrusil v najvišji razred raznovrstni 22-letni Maročan Achraf Hakimi, v Španiji pri Sociedadu je blestel prvi norveški čudežni deček Martin Ødegaard. Šele 21-letnega zveznega igralca po imenitni sezoni v baskovskem klubu mnogi že vidijo kot Modrićevo napadalnejšo različico in bodočega vodjo igre.



Toda Realovi osrednji tarči za prihodnost sta napadalca. Odločitev odbora je jasna, v Realovo družino je treba pripeljati dortmundskega strelca Erlinga Brauta Hålanda in pariškega bliska Kyliana Mbappeja. O tem, da sta že v »procesu prihajanja«, v Madridu ne skrivajo, vprašanje je le, kdaj bosta 19-letni Norvežan in 21-letni Francoz tvorila Realov napadalni dvojec.

Prvi naj bi prišel Håland, ker je cenejši in ima v spretnemu zastopniku Minu Raioli naklonjenega sogovornika Perezu, naslednjo poletje še Mbappé, ki bo predstavljal trši oreh. Ne bo poceni, morda in epidemiji koronavirusa navkljub bo padel novi svetovni rekord. Ta pripada Neymarju in njegovemu 220 milijonov evrov vrednemu prestopu od Barcelone k Paris St. Germainu.