Nekoč sta blestela Edmond Dosti in Kliton Bozgo, zdaj Endri Čekiči

Le kdo od malo starejših privržencev Olimpije bi lahko pozabil Edmonda Dostija in Klitona Bozga? Odlična Albanca v Olimpijinem dresu sta v prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja zabijala gole in razbijala mit o tem, da v Albaniji ni mogoče ujeti nogometaša kakovostne ravni iz nekdanjeskupne države. Četrt stoletja pozneje njun sloves odličnih igralcev pri Olimpiji uspešno nadaljuje Endri Čekiči.

Pogradec, letovišče, kjer je počitnikoval samodržec Enver Hoxa

Triindvajsetletnega zvez­nega igralca je resda vzgojil zagrebški Dinamo, toda nogometne abecede se je učil v rod­nem Pogradcu, nekoč priljubljenem poletnem letovišču albanskega diktatorja Enverja Hoxe in drugih komunističnih veljakov.

»Kako bi opisal rojstno mesto? Prijetno, majhno in privlačno za turiste. Poleti ni vroče, pozimi ni ledeno, klima je podobna kot v Ljubljani. Lepa narava, bogata zgodovina, privlačne vasi, odlična hrana, in kar je za vse turiste najbolj privlačno, nizke cene. Razvija se,« je mesto, ki ima z okolico vred približno 50.000 prebivalcev, z vabljivimi besedami predstavil v tej sezoni drugi najboljši strelec vodilnega moštva slovenskega nogometnega prvenstva.

Ob vseh podatkih je treba omeniti še najpomembnejšega, Pogradec je mesto ob Ohridskem jezeru in le pet kilomet­rov oddaljen od meje s Severno Makedonijo. Njegov slavnejši »brat« Ohrid leži više na severu jezera, Pogradec na jugu.

»Dostopen je. Poldrugo uro vožnje je oddaljen od Tirane in poltretjo od Skopja,« je morebitnim popotnikom iz Slovenije pomagal pri sestavljanju potovalnega načrta.

Ni znal hrvaškega jezika, zdaj govori po purgersko

Čekiči je zdaj polnokrvni Ljubljančan. V nasprotju z večino moštvenih kolegov, Hrvatov in Srbov, je ostal v Ljubljani in tako kot drugi komaj čaka, da bo lahko stekel na igrišče in zabijal gole.

»Sprva je bilo rečeno, da bo karantena trajala dober teden, in se mi ni dalo iti domov. Zdaj je, kar je, obtičal sem v Šentvidu,« je pojasnil, zakaj ni v osamitvi v krogu družine in v domovini, kjer zdaj veljajo še strožja pravila.

»Čeprav v Pogradcu še ni nobenega okuženega z virusom sars-cov-2, veljajo stroga pravila, ki jih je uvedla država. Nočejo tvegati. Le uro na dan so ljudje lahko na prostem,« je razkril, kako resno so se odzvali na epidemijo koronavirusa v Albaniji. Zato ga ne moti, da je tudi v Ljubljani ujet »v kletki«.

Endri pravi, da ima tu nekaj rojakov, s katerimi se drugače druži, toda pretežno je s soigralci, kadar je le mogoče, pa »skoči« v Zagreb, ki je zanj drugi dom.

»S 16 leti me je pripeljal Dinamo, potem ko me je spremljal v reprezentančnih selekcijah. Niti ene hrvaške besede nisem znal izgovoriti, zdaj je drugače. Večina mojih prijateljev je iz Zagreba, tudi jaz sem tri četrt 'Purger' (tako se označujejo Zagrebčani, op. p.),« svoj status Zagrebčana razkriva s »purgerščino«.

Dinamo ga je pripeljal pri 16 letih

Hrvaško glavno mesto je Endriju priraslo k srcu, toda navdušen je tudi nad Ljubljano. »Ni velika, ampak tudi majhna ni. Središče je zelo lepo in res uživam v druženjih ob kavici. Prav tako ima odlično lokacijo, kamorkoli greš, je le za 'prst' daleč. Resnično nisem videl slabe stvari in mi nadvse paše. Prav tako je bila Ljubljana všeč staršem in mlajši sestri Egi. Oče in mama sta bila večkrat tukaj,« je iz prostornega stanovanja, v katerem na 65 kvadratnih metrih sameva, poročal v tej sezoni eden najboljših Olimpijinih mož.

»Celo Bozgo mi je čestital in me pohvalil, rekel je, da mi gre zelo dobro od nog in da upa, da bom še boljši,« je povedal in razkril, da je že pred prihodom v Slovenijo slišal veliko lepega o slavnem rojaku, s katerim sta se srečala le enkrat. »Pred tekmo v Kidričevem.«

Endri živi izključno za nogomet, zato še toliko bolj nestrpno čaka na dan, ko se bo »prižgala zelena luč« za prosto gibanje oziroma vsaj treninge. Trenutno ohranja moči tako kot večina drugih športnikov s treningi prek spleta.

»Komaj čakam, da bomo nadaljevali prvenstvo. Če kaj, potem si želim naslov prvaka osvojiti na igrišču. Hočem tekmovati, premagovati tekmece,« bi, če bi bilo mogoče, takoj izzval Mariborčane, Celjane ...

Izključitev proti Malatyasporu bi naraje izbrisal iz spomina

Zmagovalnost je, kakor je priznal, del njegovega značaja, čeprav se na trenutke zdi, da je precej lahkomiseln. Eno neprijetnost oziroma nerodnost si je v tej sezoni že privoščil. Ni bila tako nedolžna.



»Vem, izključitev proti Malatysporu bi najraje izbrisal iz spomina, a ne morem ničesar spremeniti. Bila je neumnost, lahko se samo kaj naučim,« se zaveda, da je med evropsko preizkušnjo pustil na cedilu soigralce in klub. Delno se je oddolžil v prvenstvu, v katerem je doslej zabil že devet golov in zaostaja le za prvim strelcem Antejem Vukušićem. Zanimivo je, kako hitro je sploh izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila ob koncu minule sezone, ko je Rok Kronaveter že razkril, da ne bo ostal v Ljubljani. Trener Safet Hadžić, ki ne skriva, da ima v Čekičiju močnega aduta, niti za trenutek ni pomišljal, takoj ga je vrgel v ogenj.

Endri je stopil v Rokove velike čevlje in pokazal, da sta njegova mladost in hitrost kot nalašč za trenerjeve zamisli.

»Nisem 'izgnal' Roka, če kdo misli. Bil sem samo v pravem trenutku na pravem mestu. Rok je odličen nogometaš, od njega sem se lahko le učil,« je o nekoč soigralcu, zdaj pa tekmecu povedal Čekiči, ki je v SNL eden najboljših, če ne celo najboljši v eni od tehnično najzahtevnejši prvini, streljanju prostih strelov in tudi z razdalje. Njegov neposredni strel s konico čevlja je nekaj posebnega.

»Rad streljam od daleč. Veliko sem vadil strele z razdalje in jih še naprej. Tisti strel s konico pa sem se učil od Cristiana Ronalda. Je neugoden, ker ne veš, kako bo letela žoga. Tudi jaz ne, kaj šele vratar,« je pojasnil Čekiči, ki je nemara celo edini ljubljanski strelec gola zunaj kazenskega prostora v tej sezoni.

Za konec pa še, bo v novi sezoni ostal član Olimpije, ki ima v njem tudi prodajno dragocenega moža? »Ne razmišljam o ničemer drugem kot o tem, da bom končal sezono v Olimpijinem dresu z naslovom prvaka. O prihodnosti pa bodo odločali tudi drugi,« je postavil piko na i Endri Čekiči.