
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nogometno avanturo na Kitajskem je zaključil Oscar. Suhljati Brazilec, nekoč reprezentant, je leta 2016 presenetil z odhodom na Kitajsko in se odrekel odmevnejši karieri v Evropi. Pri Chelseaju je bil eden od vidnejših igralcev. Po osmih sezonah se je njegovo poslanstvo končalo in z njim se je tudi končala »zlata doba«, nogometni preizkus, po katerem naj bi Kitajska postala še nogometna velesila.
Pri komaj 33 letih prefinjen zvezni igralec ne razmišlja o vrnitvi v Evropo, bližje je vrnitvi v domovino, kamor bo prišel zelo bogat, ali v ZDA v »Major League Soccer«. Toda Oscar na Kitajskem ne bo ostal v spominu kot nekdo, ki je prišel le po denar. Njegova zapuščina so lovorike in posamični dosežki: postal je najboljši asistent lige (113) v zgodovini, zabil je tudi 77 golov v 248 tekmah. Trikrat je bil kitajski prvak.
Pri 33 letih s kančkom grenkobe zaključuje kitajsko poglavje in z besedami, ki imajo širše sporočilo. »Takšnega življenja, kot je tukaj, nisem videl nikjer drugje. To je nekaj nenavadnega. Samo tisti, ki živijo tukaj, vedo, o čem govorim. Takšne kakovosti življenja nisem videl nikjer drugje,« je v pogovor za brazilski časopis »Folha de Sao Paulo« polaskal Kitajcem. Celotno zgodbo preberite v odklenjenem članku.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji