Vračajo se v leto 1993, a nogometa ne bodo ujeli

Gostiteljem evropskih prvenstev v košarki ni lahko, ko poskušajo ubiti več muh na en mah: zadovoljiti udeležence in obiskovalce z dobro organizacijo, s finančnega vidika iztržiti čim več in ob tem seveda upravičiti vložek v očeh javnosti z uspehom domače reprezentance. Po zmagoslavju jugoslovanskega moštva na eurobasketu 1989 v Zagrebu so se do prvega mesta dokopali le Nemci leta 1993 v Berlinu. Do kolajne pa nato samo še Turki in Španci, srebrni v letih 2001 2007, ter Francozi, bronasti pred sedmimi leti.

Praznih rok je ostala tudi Slovenija leta 2013. Izpadla je v četrtfinalu in se morala zadovoljiti s petim mestom, a nato dobila zadoščenje na turških tleh, medtem ko je domača izbrana vrsta razočarana obstala na 14. mestu. Takrat se je verjetno dokončno razblinil mit, da se vloga prireditelja še posebej izplača temperamentnim moštvom iz vročekrvnih krajev s fanatično podporo navijačev.

Zato pa se letos približujejo ponovitvi uspeha na prvi pogled hladni in preračunljivi Nemci. Zanje smo v pričakovanju letošnjega EP zapisali, da utegnejo znova postati pravi prežeči tigri in nevarni za vse. Tudi leta 1993 so se lotili domačega eurobasketa sproščeno in skoraj neopazno, a nato pripravili senzacijo.

V torek so zanesljivo poslali domov grške ase z Giannisom Antetokounmpom na čelu. V uvodnih petih minutah tekme so jim nasuli kar 25 točk, do polčasa metali za tri točke 11:17 in nato vodili tudi z 22 točkami razlike. Če bodo Dennis Schröder, Franz Wagner, Daniel Theis, Andreas Obst & Co. nadaljevali v podobnem slogu in v jutrišnjem polfinalu ugnali še močno pomlajeno Španijo, bodo oddaljeni zgolj za korak od ponovitve podviga izpred 29 let, ob katerem so pod vodstvom selektorja Svetislava Pešića blesteli Hanning Harnisch, Michael Jackel, Michael Koch, Hansi Gnad in že sedem let pokojni MVP prvenstva Chris Welp. V najslabšem primeru bodo ponovili uspeh z EP 2005 v Beogradu, na katerem so bili drugi (za Grčijo) na krilih legendarnega Dirka Nowitzkega.

Usmilila se jih je tudi televizija

Slednji ima daleč največ zaslug, da se je košarka vidno povzpela na lestvici najbolj priljubljenih športnih panog v Nemčiji. Po zadnjih ocenah medijev jo najdemo za nogometom v družbi hokeja na ledu, rokometa in formule ena ter pred tenisom, alpskim smučanjem in kolesarstvom. Tudi ko gre za zaslužek od prodaje televizijskih pravic, je nogomet daleč spredaj, saj 1. in 2. nemška liga letno pospravita 1,1 milijarde evrov. Največ bo tudi v tej sezoni pripadlo münchenskemu Bayernu (97 milijonov), najmanjši delež za prvoligaše pa bo 34,1 milijona.

Nemška hokejska liga je lani prejela od medijskega partnerja Telekoma 4,5 milijona evrov, kar navrže po 300.000 na klub, košarkarski prvoligaši so prejeli dobrih štiri milijone ali okoli 250.000 za vsakega, rokometni pa 170.000 evrov. V primerjavi z nogometom so številke smešno nizke, če jih postavimo ob bok zaslužkom slovenskih moštev za medijske pravice, so vrtoglave visoke.

In ko smo že pri televiziji. Tekme eurobasketa v Nemčiji prenaša posebej plačljiva mreža Magenta Sport, zato tekme niso dostopne brez dodatne naročnine. Prva izjema je bil dvoboj med Nemčijo in Grčijo, ki so ga lahko košarkarski navdušenci brezplačno videli na frekvenci RTL.