Po imenitnem uspehu slovenskih košarkarjev v Kaunasu so si oddahnili mnogi. Med njimi legendarni
Jure Zdovc, ki bi lahko v olimpijskih kvalifikacijah 1992 popeljal reprezentanco na igre v Barceloni, a je zgrešil za tri točke tik pred iztekom odločilnega dvoboja s selekcijo Skupnosti neodvisnih držav. Odslej ne bomo s tolikšno grenkobo objokovali niti njegovega meta iz Zaragoze niti podobno zapravljenih priložnosti. Raje se bomo veselili novih izzivov, med katerimi je na prvem mestu spektakel elitnih 12 reprezentanc v Tokiu že čez slabe tri tedne.
»Vsak otrok v Sloveniji sanja, da bi nekoč igral v ligi NBA, da bi zastopal svojo državo na olimpijskih igrah ali da bi vsaj enkrat oblekel dres z državnim grbom. Meni je vse to uspelo že pri 22 letih, zato sem brez besed. Vsi smo si želeli priigrati vozovnico za Tokio. Vzdušje v reprezentanci je izjemno, vsi dihamo kot eden in to se je pokazalo na parketu. Na Japonskem bomo začeli novo poglavje,« je vzneseno zagotovil
Luka Dončić po odločilni zmagi nad Litvo, s katero so slovenski košarkarji zaokrožili težko ponovljiv niz.
Na poti do OI so dosegali 106 točk na dvoboj, odpravili tekmece s povprečno razliko 31,7 točke (50 proti Angoli, 35 proti Poljski, 28 proti Venezueli in 11 proti Litvi) ter v seštevku zaostajali le v desetih minutah in 38 sekundah igre od skupno 160. Ob Dončiću (v Kaunasu 21,3 točke, 8 skokov in 11,3 asistence na tekmo) so blesteli
Mike Tobey (15 točk in 7,5 skoka),
Zoran Dragić (12 točk),
Vlatko Čančar (11,8),
Jaka Blažič (9,5) ...
Sekulić od skepse do čestitk
Litovci imajo neskončno radi košarko in svojo reprezentanco, toda v nedeljo – še preden so odslovili svojega selektorja Dariusa Maskoliunasa – so iskreno zaploskali Slovencem. Igrali so tako, kot si želijo, da bi znali nasledniki
Arvydasa Sabonisa, Šarunasa Marčulionisa, Šarunasa Jasikevičiusa in
Ramunasa Šiškauskasa: učinkovito, igrivo, privlačno in predvsem – zmagovito. Na čelu izjemne zasedbe je bil Dončić, toda veliko zaslug za uspeh imajo tudi drugi košarkarji in strokovni štab z Aleksandrom Sekulićem na čelu.
Ko so mu novembra lani namenili selektorsko taktirko, so ga pospremili številni dvomi, ko je popeljal reprezentanco do EP 2022 in maja podpisal dveletno pogodbo, se najbolj pikri še vedno niso mogli zadržati. »Zdaj nam pa niti Dončić ne more več pomagati,« je le ena od pripomb, ki so se v Kaunasu izkazale za zgrešene. Zaradi neverjetne sinergije so vsi opravili svoje naloge veliko bolje, kot smo jih vajeni iz drugih okolij, in tudi Dončić je v reprezentančnem dresu bolj užival kot pri Dallasu.
Zlata vreden je bil tudi prispevek Zorana Dragića, ki zaradi poškodbe ni mogel igrati na EP 2017. FOTO: FIBA
Objokovali bi lahko sicer čase, ko je imela Slovenija tudi po šest košarkarjev hkrati v ligi NBA ter toliko vrhunskih domačih centrov in krilnih centrov, da selektorji niso mogli stlačiti vseh v reprezentančno dvanajsterico, a tega ni znala unovčiti. A zdaj na krilih svežega uspeha raje razmišljamo, kako bi lahko 26. t. m. ugnali še svetovno podprvakinjo Argentino ob krstnem nastopu na OI, in tako je tudi prav. Nekateri se pač rodijo kot šampioni, drugi to postanejo sčasoma in pozno zacvetijo.
OI brez Srbije
Zanimivo je, da Slovenija še zdaleč ni edina, ki je prekrižala račune gostitelju olimpijskih kvalifikacij. Na OI se ni uvrstil niti eden od štirih prirediteljev. V Splitu so si vozovnico za Tokio prislužili Nemci s finalno zmago nad Brazilijo s 75:64, v Beogradu Italijani, ki so presenetljivo ugnali Srbijo pod vodstvom nekdanjega slovenskega selektorja
Igorja Kokoškova s 102:95, v kanadski Victorii pa Čehi po odločilnem uspehu nad Grčijo s 97:72.
Na OI bo 12 reprezentanc, od katerih je polovica iz Evrope, igralo po naslednjem ključu –
skupina A: ZDA, Francija, Češka, Iran;
skupina B: Avstralija, Nemčija, Italija in Nigerija;
skupina C: Španija, Argentina, Slovenija in Japonska. V četrtfinale bodo napredovale po dve najboljši ekipi iz vsake skupine in dve najuspešnejši med tretjeuvrščenimi, kar pomeni, da mesto med prestižno osmerico še zdaleč ne bo nedosegljivo.
Komentarji