Tudi slovenskim klubom bi lahko odprl vrata

Ljubljana – Slovenski profesionalni kolesarji so nas v zadnjih sezonah razvadili z izjemnimi rezultati, ne le Roglič, cela generacija odličnih kolesarjev v svetovni seriji vsako sezono premika mejnike in skrbi za zgodovinske dosežke. Zdaj bi bilo treba rezultate izkoristiti še za boljše razmere v domačem kolesarskem okolju.

Takšne kolesarske evforije, kot je vladala v zadnjih dveh tednih Toura, v Sloveniji še ni bilo čutiti. Primeren epilog bo zgodba dobila v ponedeljek ob 19. uri, ko Primoža Rogliča pred Mestno hišo v Ljubljani čaka slavnostni sprejem, kjer ga bo lahko pozdravila tudi množica slovenskih navijačev. Na Kolesarski zvezi Slovenije se zavedajo, da gre za zelo pomembno obdobje. »Zgodba Primoža je poučna in predvsem dober zgled, da je meja le nebo. Iz dirke v dirko dokazuje, da se s skromnostjo in trdim delom ter popolno osredotočenostjo na doseganje ciljev tudi Slovenec lahko prebije v sam svetovni vrh. Primož nam le dokazuje, da izgovorov ne smemo imeti,« pravi predsednik KZS Tomaž Grm.
 

Roglič je predvsem neprecenljiv zgled

V tekmovalnem smislu beležimo izjemne rezultate tako v cestnem kot v gorskem kolesarstvu, ki je tudi najbolj izpostavljeno, a Grm dodaja, da niso pomembne le dirke: »Veliko poudarka dajemo množičnemu, rekreativnemu kolesarstvu, s projektom Varno na kolesu mladim omogočamo čim bolj varne prve kilometre na cesti, ne nazadnje je kolo v luči trajnostnega razvoja eno ključnih prevoznih sredstev, tudi kolesarski turizem je pri nas v porastu.«

Hiter pogled na slovenske ceste v sončnih popoldnevih razkriva, da je kolesarstvo postalo ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije, k čemur najbolj vidno prispevajo prav rezultati Primoža Rogliča, Simona Špilaka, Mateja Mohoriča, Jana Polanca, Luke Mezgeca, Jana Tratnika ... »Že pred Rogličem je imelo kolesarstvo pomembno vlogo v slovenskem športu, ne nazadnje v elitni svetovni seriji kolesari kar enajst Slovencev. S Primožem se je ta zgodba še skokovito dvignila in verjamemo, da bo tudi slovenski prostor to prepoznal in omogočil boljše razmere za delo vsem, ki predano in dobro že zdaj delujejo v slovenskem kolesarstvu. Veliko mladine je že zdaj, še več jo zagotovo bo v prihodnjih letih. Vsem ne bo uspelo, a je že dejstvo, da imajo v rojaku tako dober zgled, neprecenljivo,« zaključuje Tomaž Grm.




 

Neposrednih prilivov ne bo, bodo pa nove priložnosti

V slovenskem prostoru imamo trenutno tri ekipe s kontinentalno licenco – žensko BTC City Ljubljana in moški Adrio Mobil ter Ljubljano Gusto Xaurum, članski ekipi imata tudi KK Kranj in mebloJOGI. Predsednik odbora za cestno kolesarstvo na kolesarski zvezi Tomaž Poljanec se strinja, da je izjemne rezultate slovenskih profesionalcev treba izkoristiti, a hkrati opozarja, da neposrednih finančnih učinkov klubi ne bodo občutili: »Primoža Rogliča slovenski klubi težko prodajajo, ker zdaj dirka v dresu nizozemske ekipe, a bo nekaj pozitivnih učinkov ta rezultat zagotovo imel. Če se bo evforija nadaljevala, bo v medijih več prostora tudi za kolesarstvo in nekaj si ga bodo izborili tudi slovenski klubi, kar je za sponzorje zelo pomembno. Predvsem pa za Rogliča zdaj vedo vsi, tudi tisti, ki jih kolesarstvo sploh ne zanima. Veliko lažje je potrkati na vrata in se dogovarjati za sponzorska sredstva, če podjetjem preko Rogliča lahko predstavimo, kaj kolesarstvo sploh je. Upam, da bo to odprlo kakšna nova vrata.«
 

Slovenci so nedvomno svetovni fenomen

Za bližnjo prihodnost se nam za zdaj ni treba bati, nosilci v članski kategoriji so večinoma v najboljših letih, nekateri pa tja šele prihajajo, tudi v kategoriji mlajših članov imamo izjemno generacijo na čelu s Tadejem Pogačarjem, o katerem govori vsa evropska kolesarska srenja. A ne smemo zaspati na lovorikah, opozarja Poljanec: »Trenutno imamo izjemno mlado generacijo, ki šele prihaja in ki bo lahko krojila svetovni vrh. V klubih se še vedno dela zelo dobro, čeprav situacija ni rožnata. Ni niti kritična, a bi bilo lahko precej bolje, že z nekoliko višjimi proračuni bi lahko postorili še precej več. Težava bo, če se bo dotok mladih talentov ustavil, če bomo padli v rezultatsko luknjo, se bo iz nje zelo težko izkopati. Dejstvo pa je, da je nekaj v nas Slovencih, kar nas dela odlične kolesarje, glede na število tekmovalcev, ki jih proizvedemo iz tako majhnega bazena, smo svetovni fenomen.«



Zlati dobi slovenskega kolesarstva vsaj za zdaj ni videti konca, v ponedeljek bo epilog dobila letošnja Rogličeva pravljica na Touru, že čez dobra dva tedna se bo na dirki Tour de'l Avenir, najbolj prestižni dirki za kolesarje do 23 let, morda začela velika zgodba Tadeja Pogačarja – tistega, ki bi čez nekaj let lahko postal drugi Primož Roglič.