Slovenci so pripravljeni za rumeni alarm

Za jutrišnjo cestno dirko profesionalcev na SP v boju za vrh ne bo potrebno imeti le močnih nog in prave taktike. V izjemno zahtevnih razmerah, zaradi katerih so razglasili rumeni vremenski alarm (za 285 km dolgo preizkušnjo po Yorkshiru napovedujejo deževno in vetrovno vreme pri temperaturah od 11 do 13 stopinj Celzija), bodo pomembni tudi drugi dejavniki. Pravilna izbira in nastavitev opreme, oblačila in prehrana. Po besedah vodje mehanikov Boštjana Kavčnika in direktorja reprezentanc Martina Hvastije so v slovenskem taboru vse to vzeli v zakup.

»Kolesa vedno pripravimo vremenskim razmeram primerno, temperaturam ter suhi ali mokri podlagi. Glede na to, da jutri pričakujemo kar močno deževje, bo tlak v pnevmatikah nekoliko nižji, kot bi bil za suhe ceste. Tudi maziva za verige so drugačna,« je o spremembah na kolesu povedal Kavčnik, ki vodi šestčlansko ekipo mehanikov, v kateri je tudi Nizozemec Dirk van de Ven, ki ga je Primožu Rogliču skupaj s servisnim tovornjakom »posodila« njegova ekipa Jumbo Visma.

»Pritisk v pnevmatikah bo za okoli en bar nižji, kot je običajno. Naši tekmovalci uporabljajo dva proizvajalca gum, vsak ima svoja priporočila. Pri Continentalovih gumah bodo imeli fantje pritisk v sprednji gumi 7 barov, v zadnji pa 7,3, pri Vittoriinih gumah pa za okoli 0,3 bara manj, torej spredaj 6,7 in zadaj 7 barov,« se je v podrobnosti spustil »McGiver«, kot iznajdljivega Kavčnika v šali kliče slovenski selektor Andrej Hauptman.

Hitrost pred težo

Na razgibani in tehnično zahtevni progi to sicer ne bo edina sprememba na kolesih Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Mateja Mohoriča, Jana Polanca, Grege Boleta, Luke Pibernika, Jana Tratnika in Davida Pera. »Fantje bodo vozili nekoliko lažje prestavne prenose, največji zadnji zobnik bo štel 30 zob, punce so uporabile tudi takšne z 32 zobmi. Zadnja dilema je, kako visoke obročnike bodo uporabili kolesarji, 35 ali 50 milimetrov. Nižji so lažji in bolj obvladljivi, višji malenkost težji in bolj primerni za visoke hitrosti. Pred to dirko pa vsi bolj gledajo na to, da je kolo hitro, ni tako pomembno, da je ekstremno lahko, saj ni ekstremnih vzponov, so krajši, ki jih je mogoče 'preleti',« je povedal Kavčnik.

Pri teži kolesa, ki po pravilih Svetovne kolesarske zveze ne sme biti nižja kot 6,8 km, gre sicer za navadne smrtnike neopaznih 50 ali 100 gramov. In kdo ima v slovenski vrsti najlažje kolo? »Najlažji kolesi imata Roglič in Pogačar, ki sta po poklicu gorska specialista. Blizu je tudi Polančevo kolo, vendar ima Pogačar najnovejši Colnagov model, ki sta ga v ekipi UAE dobila le on in Fabio Aru. Tadejevo kolo je na Vuelti tehtalo 6,81 kg,« je igro gramov opisal Kavčnik.



Posebnost slovenske ekipe je tudi, da nihče od naših reprezentantov na SP ne uporablja zavor z diski, ki jih tudi v profesionalni cestni karavani vse bolj propagira kolesarska industrija. V deževnih razmerah bi se gotovo bolje obnesle kot klasične kolesarske zavore. »To drži, vendar se nekateri kolesarji bolj zanašajo na občutek, ki ga imajo z običajnimi zavorami. Poleg tega zavore z diski kolesu dodajo skoraj kilogram teže. Na tako dolgi dirki to pomeni veliko izgubo energije v prazno,« je še povedal Kavčnik.

Ko te zebe, je prepozno

Vsako kolo, ne glede na to, kako lahko in tehnično izpopolnjeno je, pa je na koncu tako hitro, kot je močen kolesar na njem. Zato morajo v slovenskem taboru poskrbeti, da se bodo Roglič in druščina v izjemno zahtevnih razmerah kar se da dobro počutili.
»V dežju in mrazu je največja težava pravilen vnos energije v telo. Ko te začne zebsti, ne moreš več jesti in piti. To je treba početi preden te zebe oziroma moraš poskrbeti za to, da te ne zebe. To je prava umetnost, moraš se primerno obleči, danes na srečo obstajajo materiali, ki dobro ohranjajo toploto in kljub temu telo dobro diha. Sedemurna dirka v običajni vetrovki bi bila samomor, saj se telo spodaj izsuši,« je izbiro primerne oprave izpostavil Hvastija.



»Nogavčki pridejo v poštev na dirki pod osmimi stopinjami Celzija, tega tu ne bo. Noge kolesarjev se le namažejo z ogrevalno kremo ali oljem, ob katerem voda hitreje odteka s telesa. Rokavčki so osnovni kos oblačila v takšnih razmerah, nato še kratek dres, brezrokavnik, če je hladno, dolg dres, če so temperature res nizke, na koncu še posebne palerine, ki ne frfotajo, če je veliko dežja. Gre za tanek neopren, ki zadrži vodo in ohranja temperaturo,« je polno opremo za najbolj zahtevne razmere naštel Hvastija.

Pri njeni uporabi pa gre spet za lovljenje razmerja med udobjem, težo in hitrostjo: »Če je spremenljivo vreme, se je treba tudi dovolj hitro sleči, sicer hitro postane prevroče. Vse pa dodatno vpliva na težo. Če imaš vse te plasti na sebi in se v njih nabira toliko vode, kot je je predvidene za jutri, lahko kolesar s sabo nosi dodatna dva kilograma.«



In še nazaj k vnosu energije med dirko. Kaj bodo slovenski kolesarji zaužili, da bodo imeli po sedmih urah dirkanja v nogah še dovolj »dinamita«, da se bodo borili za najvišja mesta? »Zaužiti bodo morali nekoliko več trde hrane, ploščic, sendvičev, riževih kolačev kot običajno. Če bodo prehitro zaužili gele in druge energetske pripravke, ne bo dobro. Sicer pa jim bomo ob progi dejali topel čaj s sladkorji in drugi snovmi za ohranjanje toplote. Pol litra takšne tekočine med dirko lahko pripomore k precej boljšemu počutju,« je še povedal Hvastija.