Primož Roglič, ki v rožnati majici na Giru navdušuje ves svet, je nepričakovana češnja na slovenski kolesarski torti. Nekdanji smučarski skakalec je nanjo priletel kot mana z neba, slovensko vrtenje pedal je potrebovalo zvezdnika globalnega formata in ga v njem naposled dobilo. A Slovenci so v profesionalni karavani navzoči že dolgo, v vseh možnih vlogah in ne le s svojimi telesnimi sposobnostmi. Slovenci so tudi maserji, mehaniki, športni direktorji in »strici iz ozadja«.

Milan Eržen se medijsko načeloma ne izpostavlja, je pa ob Rogliču, ki niti vleče na cesti, najbolj vpliven Slovenec na svetovni kolesarski sceni. Pri ekipi Bahrain-Merida nima uradne funkcije, ima pa velike zasluge za to, da je ena najbogatejših kolesarskih zasedb na svetu nastala, predvsem pa ima njegova beseda v njej največjo težo. Novomeščan je desna roka lastnika ekipe šejka Naserja bin Hamada Al Halife. Ob štartu Gira je iz Londona priletel v Bologno, od tam pa nadaljeval pot v Bahrajn, kjer so se pred tremi leti odločili, da bodo svojo državo promovirali tudi skozi kolesarstvo.

Nekdanji slovenski kolesar, trener, športni direktor, menedžer in selektor je bil ob pravem času na pravem mestu (skrbel je za pripravljenost šejkovih dirkalnih konj), da so mu zaupali to nalogo. Nastala je kolesarska (vele)sila, ki se ta čas z Vincenzom Nibalijem v glavni vlogi bori ravno proti Rogliču. V ozadju pa se Zasavčeva ekipa Jumbo-Visma finančno (proračun okoli 20 milijonov evrov) ne more kosati z zasedbo z Bližnjega vzhoda. Ta sodi v višji razred, s proračunom med 25 in 30 milijoni evrov (uradne številke niso znane), ki se bo v prihodnje bržčas še povišal. Del ekipe je zdaj tudi McLaren, ki ga še kako dobro poznajo ljubitelji formule ena in prestižnih avtomobilov.

»Svetovno kolesarstvo se razvija v pravo smer, vanj prihajajo globalna podjetja, kot sta McLaren in Total. To bo doprineslo k temu, da se bodo ekipe okrepile finančno in bodo imeli kolesarji boljše razmere za delo. Interes McLarna pa je v industriji električnih koles, ki raste z neverjetno hitrostjo. Ta čas trg znaša od 3 do 4 milijarde dolarjev, v prihodnosti naj bi zrasel na 10 milijard. McLaren ima potrebno tehnologijo, da lahko začne proizvajati motorje in baterije za električna kolesa. Prej ali slej bodo sledila druga podjetja, ki bodo hotela kolač v tej industriji,« je sedanjost in prihodnost vrhunskega kolesarstva predstavil Eržen.

Več za kadrovanje kot Zahović

McLaren je odkupil 50-odstotni lastniški delež v ekipi, obenem pa bi lahko rekli, da vse ostaja v družini, saj je britansko podjetje lastniško povezano z bahrajnsko kraljevo družino. Eržen ima kot prvi kadrovik ekipe na voljo precej več sredstev kot, denimo, Zlatko Zahović pri nogometnem Mariboru, za kolesarske razmere pa je malo pod vrhom. Bahrain-Merido finančno občutno prekaša le nekdanji Sky, po novem Ineos, ekipa, ki je s 1. majem zamenjala sponzorja, a ni znižala proračuna (40 milijonov €) in ambicij.



»Ni vse v denarju, pomembno je, kako delaš, kako iščeš kolesarje, kakšno tehnologijo uporabljaš,« pravi Eržen, ki mu je s sodelavci uspelo kadrovsko oslabiti najbogatejšega tekmeca. Iz Skya je prišel slovenski mehanik Filip Tišma, v kolesarskem svetu pa najbolj odmeva prestop enega najbolj cenjenih kolesarskih strokovnjakov Roda Ellingwortha, soustanovitelja angleške ekipe, še prej pa britanske kolesarske akademije, ki je med drugimi vzgojila Marka Cavendisha in Gerainta Thomasa.
Z njim v strokovnem vodstvu in McLarnovo visoko tehnologijo v ozadju ima Bahrain-Merida morda najboljše nastavke, da v prihodnosti prekine prevlado Britancev, ki so v zadnjih sedmih letih šestkrat zmagali na Touru.
 

Slovenija naj dela z mladimi

Na svetovni kolesarski mizi je ogromno denarja in zdi se, da ga bo še več, medtem ko so na slovenski Rogliču navkljub samo drobtinice. Se to lahko spremeni?

»Moraš najti podjetje, ki v vlaganju v kolesarstvo vidi učinek. Prikazati moraš prave številke. Najvišja športna sponzorstva v Sloveniji se gibajo okoli 500.000 evrov, kar so v svetovnih razmerah smešne številke. Ta čas se zdi edina rešitev za slovensko kolesarstvo delo z mladimi. Naši klubi bi se lahko povezali z ekipami iz svetovne serije in postali njihove razvojne zasedbe,« je Eržen navrgel možnost, ki se ne zdi iz trte izvita. Po novih pravilih bodo morale imeti ekipe svetovne serije tudi žensko člansko in deško (do 13 let) zasedbo.



Kajpak ne gre čakati le na sodelovanje z bogatimi tujci. »V Sloveniji je ena največjih pridobitev velodrom v Novem mestu, če ljudje v Sloveniji razmišljajo pravilno in KZS razmišlja pravilno, je to najboljša možnost za pregled nad fanti, starimi 12 ali 13 let, ki začenjajo kariero. Dva ali tri strokovnjake bi morali zadolžiti za to, nato najbolj nadarjene fante odpeljati v Anglijo ali Avstralijo in z njimi napasti vrh na olimpijskih igrah leta 2024,« je še povedal Eržen, ki je med drugim lani prvič v Slovenijo pripeljal triatlonsko preizkušnjo Ironman.