Primož Roglič, kolesarski tiger in zlato

Ko je Primož Roglič na vzponu na Covatillo v 17. etapi odbil zadnji napad Richarda Carapaza na rdečo majico, je španske medije preplavila polemika o tem, ali sta Kisovčanovo zmago rešila Enric Mas in Marc Soler, kolesarja Movistarja, ki sta mu nudila zavetrje v boju proti Ekvadorcu, ki je bil še lani del njune ekipe. Nato je karavana Vuelte prispela v Madrid, Roglo so še drugič razglasili za zmagovalca, domači tisk pa se mu je priklonil, kot se za dvakratnega šampiona spodobi.

»Slovenec je zmago ubranil z bojevitostjo tigra: kot vodilni v skupnem seštevku in točkovanju etapnih uvrstitev, kot lastnik pokra etapnih zmag, ki je bil najboljši tako v gorskih kot hribovitih preizkušnjah in vožnji na kronometer. Nenasiten je ta kolesar, ki je na visoki ravni na vseh terenih. Doumel je, da se mora za preboj na vrh obkrožiti z mogočno ekipo, stavil je na Jumbo Vismo in zadel«, so zapisali v enem od osrednjih časnikov El Mundo.



Pri konkurenčnem El Paisu pa so izpostavili izjemno Rogličevo vrnitev na vrh, potem ko je v dvoboju s Tadejem Pogačarjem v 20. etapi izgubil boj za rumeno majico na Touru. »Primož Roglič in Richard Carapaz, protagonista zadnjega dvoboja na Vuelti, sta neke vrste generacijsko sidro v časih, ko v ospredje prihajajo mladci, ki šprintajo za vsako bonifikacijsko sekundo, so v vožnji na kronometer močni kot nihče drug ter znajo svoje delo opraviti tudi v gorskih etapah, predvsem pa so mentalno izjemno močni. Nekatera velika imena kot Laurent Fignon nikoli niso prebolela tega, da so v zadnji sekundi izgubila Tour, ko so že bila prepričana o zmagi. Roglič je Vuelto dobil le sedem tednov po polomu na vzponu na La Planche des Belles Filles, na katerem mu je 22-letni rojak Tadej Pogačar slekel rumeno majico na predvečer prihoda v Pariz«.

Najboljši na tritedenskih dirkah

»Tragedije« na Touru se je dotaknil tudi kolumnist športnega časnika As, nekoč eden od najboljših španskih kolesarjev Santiago Blanco: »Ne gre za enostavno zmago. Roglič jo je dosegel, potem ko je Tour izgubil na najbolj tragičen način. Slovenec se ni vdal, prišel je v Španijo, kjer je dobil štiri etape in zmagal v skupnem seštevku. To dokazuje njegovo izjemno predanost temu športu, običajno bi bilo, če bi se po Touru odklopil od kolesarstva. Ta čas je najboljši kolesar na tritedenskih dirkah, zmagal je na dveh od zadnjih treh, na katerih je nastopil, na tretji pa mu je zmaga ušla zadnj dan. Prihodnje leto bo njegov prvi cilj Tour, vendar bi ga rade volje spet videli tudi na Vuelti«.



Pri drugem madridskem športnem dnevniku Marca so najboljšim na Vuelti ob koncu po nogometno podelili ocene, Roglič je prejel 10 z razlago: »Roglič šampion: Bil je najmočnejši, računal je na najmočnejšo ekipo, s katero je odnesel tudi štiri etapne zmage. Zelo zasluženo.«

Za konec pa še skok na Nizozemsko, domovino Rogličevega delodajalca, ekipe Jumbo Visma. Nizozemski privrženci kolesarstva so sicer stiskali pesti za Rogliča, vendar so se nadejali tudi, da bi vodilno vlogo v domači ekipi prevzela Tom Dumoulin ali Steven Kruijswijk, ki pa sta sezono končala brez ene same zmage. Pri časniku De Telegraaf so naposled zapisali, da imajo pri Jumbu Vismi z Rogličem v rokah kolesarsko zlato: »Roglič je bil v vrhunski formi vse od sredine avgusta, za zmago pa se je boril povsod, kjer je štartal. Slavil je 12 zmag, vštevši Liège–Bastogne–Liège, etapo na Touru in štiri etape na Vuelti. Tudi končno 2. mesto na Touru je izjemen dosežek. Glede na stanovitnost, s katero je venomer dirkal pod visokim pritiskom, je on skala, na kateri lahko Jumbo Visma vedno gradi. «