Po desetletju garanja je izzval kraljico

Težko bi si v profesionalnem pelotonu zamislili bolj priljubljenega zmagovalca dirke po Franciji kot je Geraint Thomas. Prijazni Valižan, ki se je kalil na dirkališču in nato začel zmagovati še na cesti, se je vrsto let nesebično razdajal najprej za Bradleya Wigginsa, nato pa še za Chrisa Frooma. Zdaj je tudi velški zmaj dočakal svoj trenutek slave na Elizejskih poljanah.
 

Plaz hvalospevov za fanta iz Cardiffa

Ob koncu največjih dirk kolesarji na družbenih omrežjih vedno čestitajo zmagovalcu, a ponavadi le za vrhunsko predstavo in zasluženo zmago. Tokrat pa je Thomas sprožil pravi plaz hvalospevov o klasičnem britanskem dečku iz Cardiffa, ki je vedno bolj kot uspehe cenil medsebojne odnose in prijateljstva.

Thomas je svojo kariero začel kot dirkališčni kolesar, na velodromu je osvojil dva naslova olimpijskega in tri svetovnega prvaka, postavil je tudi več rekordov na štiri kilometre. V britanski kolesarski zvezi so hitro prepoznali njegov talent in pod svoje okrilje ga je vzel Rod Ellingworth, ki ga je povabil, da se pridruži skupini najboljših mladih Britancev, ki živijo in trenirajo pod njegovim očesom.



»Geraint je bil drugačen kot ostali, že pri 17 letih je natančno vedel, kako mora oblikovati svoj program treninga, da bo iz sebe iztisnil največ, bil je psihološko zelo trden in predvsem velik garač,« je glavne karakteristike zmagovalca Toura 2018 opisal Ellingworth. Iz njegove »akademije« so izšli še Mark Cavendish, Luke Rowe, Ian Stannard ...
 

Po Pekingu se je osredotočil na cesto

Po olimpijskih igrah v Pekingu se je Thomas povsem posvetil dirkam na cesti, že pred tem pa je bil v Skyu cenjen pomočnik, a niso prav dobro vedeli, kaj naj z njim naredijo. Najprej so ga usmerili v klasike, a se je hitro pokazalo, da so etapne dirke tiste, ki Thomasu najbolj ustrezajo. Pred letošnjim Tourom še nikoli ni tritedenske dirke končal v prvi deseterici, kar je posledica obilice smole in garanja predvsem za Frooma, ki je pobral vso slavo, Thomas pa je ostal v senci.

Letos se je vso sezono pripravljal le na Tour, izpustil je tudi njemu najljubše klasike in skupaj več kot mesec dni preživel na višinskih pripravah. »Ko Geraint misli na kolo, potem misli le na kolo in ostane povsem osredotočen na cilj, potem pa se pokaže tudi njegov drugi jaz,« je z nasmehom še razkril Ellingworth. Thomas je velik ljubitelj ragbija in ne glede na to, kje se nahaja, turnirja šestih nacij (Six Nations) nikoli ne zamudi.
 

Ob vrčku piva glavni na zabavi

»Najbolj mi je všeč pri 'G-ju', da se zna sprostiti in odklopiti od kolesarstva, ni povsem obseden z njim, ohranil je pravo ravnotežje v življenju. Ko je čas za to, se zna lotiti tudi praznjenja vrčkov piva enega za drugim, takrat postane glavni človek na zabavi in včasih ga je potrebno tudi malo krotiti, da ne izgubi mere. Odličen človek in odličen prijatelj je,« ga je opisal Rowe, prav tako Valižan, s katerim sta ekipna kolega tudi v Skyu.



Thomas je celo dirko opozarjal, da še ni konec, v soboto pa je ob prečkanju ciljne črte vendarle dvignil roki v zrak, s solznimi očmi objel najprej ženo, nato še šefa ekipe Davida Brailsforda, potem pa dejal: »Končno je počil ta milni mehurček, v katerega sem se zaprl, drugače ne bi zdržal vseh čustev. Nazadnje sem jokal, ko sem se poročil s Saro, toliko mi pomeni ta zmaga.«
Po Wigginsu in Froomu je postal tretji britanski zmagovalec dirke po Franciji. Wiggins si je za zmago in olimpijske kolajne prislužil viteški naziv, Froome je tudi zaradi dejstva, da ni bil rojen v Angliji, postal le član častnega viteškega reda (OBE), vprašanje pa je, kaj bo kraljica storila s Thomasom. Tudi on bi si zaslužil, da pred svoje ime postavi še naziv »sir«.