Naj bo Tour kar slovensko državno prvenstvo

Navdušenje nad kolesarstvom se je v zadnjih letih s Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem množično naselilo med Slovence. Največjo tritedensko dirko, na kateri je slovenske kolesarje znova pričakovati v ospredju, bodo z zanimanjem spremljali tudi številni znani Slovenci. Nekateri so nasploh strastni športni navijači, drugi zagrizeni rekreativni kolesarji, vsi pa trdno verjamejo, da bo rumena majica spet slovenska.

Irena Yebuah Tiran, operna pevka:

Naj odkrito priznam, da pred desetimi leti nisem sledila kolesarstvu, tako kot mu sledim zdaj. Od mladih nog sicer spremljam različne športe, kolesarstvo pa sem začela šele s Primožem in njegovimi uspehi. Sem pa pred tem za Primoža navijala v smučarskih skokih. Ko sem se poglobila v kolesarski šport, so me dosežki naših fantov še toliko bolj fascinirali! Nepozabna zame bosta seveda Tadejev prvi osvojeni Tour in Primoževa zlata olimpijska kolajna. Tour bom spremljala po televiziji, se pa zna zgoditi, da jo celo mahnemo v Francijo in rumenega junaka pričakamo v Parizu. Želim si seveda, da številki ena in dve na lestvici UCI končata na teh dveh mestih, mogoče tokrat v obratnem vrstnem redu, podij pa naj dopolni šesti s svetovne lestvice. Vem, drzne sanje, ampak drzne spremlja sreča! Najbolj si želim, da bi vsi varno prišli do cilja brez poškodb. Želim si videti spoštljive navijače, ki ne rinejo v kolesarje in jih ne ogrožajo. Potem pa seveda kakšen uspešen pobeg in epske predstave naših mušketirjev.

Alen Kobilica, maneken in parakolesar:

Kar počnejo slovenski kolesarji zadnja leta, je vrhunsko. Navdušuje me, ker to ni le eden ali dva, temveč kar nekaj njih, vsak s svojo zgodbo. Kot športniku mi je zlasti zanimivo, da je ne­kdo lahko tako konsistenten in tako dominira. Marsikdaj se vse skupaj zdi zelo preprosto, kot da kolesarji samo vrtijo pedale, vendar ta šport zahteva tudi veliko inteligence in dobrega taktiziranja. Jasno je, kateri uspehi so me doslej najbolj navdušili, večjega od zmage na Touru ni, priznam pa, da me je prijetno presenetila tudi Rogličeva suverena zmaga na OI. Če se le da, bom Tour spremljal vsak dan. V mojem primeru to seveda pomeni, da poslušam prenos. Zame so še toliko bolj pomembni zanimivi komentatorji. V tistih luknjah, ko se nič ne zgodi, nam slovenski strokovnjaki podajajo zelo zanimive zgodbe. Če bo vse v redu, verjamem, da bomo lahko spremljali slovenski dvoboj, toda znova se govori o izbruhu covida, kar utegne biti težava. Ali pa spet kakšen padec. Mislim, da bi med prvimi tremi lahko bila dva Slovenca. Eden od njiju pa bo prvi!

Katarina Braniselj, televizijska voditeljica:

Kolesarstvo je v mojem po­gledu gladiatorski boj resnično velikih športnikov, sprem­ljanje dirk pa najljubši čas pred televizijskim zaslonom. Ničesar ne gledam raje kot teh prenosov, zadnja leta je bilo pokrivanje Toura na nacionalni televiziji vrhunsko. Slovenski kolesarski uspehi so fenomen brez primere, ki ga nihče ne zna prav pojasniti. Najbrž se je poklopilo vse, od genetike do dobrega dela v klubih. Težko si predstavljam, da bo kakšna generacija, ki bo še močnejša, ampak nikoli ne veš. Najbolj navdušujoč trenutek zame je bila etapa Toura pred dvema letoma, ko so Slovenci kolesarili objeti. Prizor za solze. Dirko bom spremljala doma in v službi, kjer rada prisluhnem debatam športnih kolegov. Sicer pa menim, da tudi letos Pogačarju ni para in bi si zaslužil zmagati še tretjič. Vsi si želijo njegovo bitko z Rogličem. Zelo privoščim kakšno etapno zmago tudi Mohoriču, ki mi je res pri srcu, sploh zdaj, ko sem prebrala še njegovo biografijo.

Tomi Meglič, glasbenik:

Sem velik športni navdušenec, a v kolesarstvo me je potegnila šele ta evforija v zadnjih letih. Navdušen sem, kakšne napore fantje vlagajo v to, četudi zadnje čase pri naših kolesarjih vse deluje tako enostavno. Pa dobro vemo, da je daleč od tega. Na Touru pričakujem Slovence v ospredju, seveda. Privoščil bi Rogliču, ki je pred dvema letoma tako nesrečno ostal brez zmage, da dopolni svojo zbirko. Morda bom imel možnost, da si kakšno etapo pogledam tudi v živo. Večkrat smo že bili na Giru, ki je bližje, a tokrat mislim, da za Slovence prihaja najboljši Tour doslej. Bomo videli, koliko nam bo dopuščal čas, najbolj preprosta izbira bi bil Pariz. Leta 2019 sem si v živo ogledal zadnjo etapo Gira v Veroni, kjer je bila ciljna kulisa v amfiteatru zares neverjetna. Tedaj je Roglič z zadnjimi močmi ohranil tretje mesto, a v spominu mi bo ostala tudi ta velika množica slovenskih navijačev. Fascinantno je, kako so ljudje z vseh koncev sveta pripravljeni oditi v Alpe in si ogledati dirko, čeprav vidijo kolesarje vsega skupaj le za nekaj sekund.

Ilka Štuhec, alpska smučarka:

Slovenski kolesarji me navdušujejo s svojo dominant­nostjo. Dejansko skoraj ni dirke, ko ne bi bil na vrhu Slovenec. To so posebni časi, v katerih moramo uživati in jih ceniti. Nikakor ne smemo uspehov jemati za samoumevne, čeprav je kar mikavno glede na njihovo prevlado. To navsezadnje ne bi bilo pošteno do športnikov, ki vsak dan vlagajo toliko truda. Ko sem si pred nekaj leti od blizu ogledala etapo Gira, me je poleg tekmovalcev in njihovih priprav iz dneva v dan fascinirala logistika. Vse to, kar se dogaja na največjih dirkah, kaj vse se vsak dan seli, za kaj vse je treba poskrbeti, je nekaj neverjetnega. In vse poteka tako tekoče. Tour bo letos moja družba med kondicijskimi pripravami na morju. Želim si veliko poštenega in enakovrednega boja. Mislim, da je to v interesu tako tekmovalcev kot nas gledalcev. Kaj napovedujem? Da bomo gledali slovensko državno prvenstvo.

Vid Kavtičnik, nekdanji rokometaš:

Toliko časa sem živel v Franciji, da je bilo spremljanje Toura skorajda nuja. To dirko kajpak spremljajo vsi. Odkar tako blestijo tudi slovenski kolesarji, je zame še toliko bolj zanimiva. Osupljivo je, da ima dvomilijonski narod toliko dobrih kolesarjev. Lahko bi rekli, da smo pravi čudež, ne le v kolesarstvu, temveč v športu nasploh. To so že prepoznali tudi v Franciji, še zlasti odkar blestita Roglič in Pogačar, in pravijo, da je zares neverjetno. Tour je njihov ponos, že nekaj časa niso imeli svojega zmagovalca in muči jih dejstvo, da sta iz tako majhne države na vrhu kar dva. Vsak dan dirke najbrž ne bom spremljal, vsekakor pa vedno poskušam ujeti vsaj zaključke etap. Želim si, da fantje ostanejo zdravi, da se komu ne primeri kakšen padec. Da bodo čim boljši. In da bodo predvsem sami zadovoljni z rezultati, ki jih bodo dosegli.

Robert Kranjec, nekdanji smučarski skakalec:

Tour bom spremljal, kolikor mi bo dopuščal čas. Če bom imel ravno tedaj kakšne obveznosti, bom prižgal vsaj telefon. Uspehi Slovencev v zadnjih letih so super. Kadar kakšen šport­nik dokaže, da je lahko dober, lahko s tem spodbudi tudi druge, da se mu približajo. To je zdrava konkurenca, med seboj se dobro poznajo in vsi zastopajo Slovenijo. Kot skakalec nisem smel kolesariti, zdaj po karieri pa sem veliko na kolesu. Glede na to, da tudi Roglič izhaja iz skokov, bi rekel, da se je tam naučil pravega pristopa k športu. Gre pa seveda za zelo različna športa, z zelo različnimi specifikami, vzporednic se ne da potegniti kaj veliko. Se je pa kot športnik zagotovo tam izoblikoval. Upam, da bodo vsi slovenski fantje do Pariza prikolesarili brez poškodb. Naj zmaga najboljši! Za nas bo seveda zanimiv kronometer in zaključki gorskih etap, bom pa z veseljem po­gledal tudi šprinterske etape, v katerih bom navijal za Mezgeca. V Parizu sem si pred leti že ogledal zaključek, v Alpe pa me ne vleče preveč, bom raje spremljal po televiziji.