Klemen Gerčar je prvi dirkač, ki je slovenskemu motokrosu zagotovil naslov svetovnega prvaka – leta 2013 je lovoriko osvojil v razredu MX3. V naslednji sezoni je vstopil v elitni MXGP, v katerem je pozneje Tim Gajser vknjižil dva naslova; zadnjega v letošnji sezoni, v kateri se Gerčar pri 28 letih poslavlja od tekmovalne kariere. A karavane ne zapušča, svojo pot bo nadaljeval kot menedžer lastne dirkaške ekipe Sixtytwo motosport.



Prva prelomnica v Gerčarjevi karieri se je zgodila leta 2011, takrat se ni bil sposoben uvrstiti niti med trojico najboljših v državnem prvenstvu. »Na obzorju ni bilo ekipe, s katero bi nadaljeval pot, doma finančne možnosti za to tudi ni bilo več, odločil sem se, da končam. Vpisal sem se naprej na fakulteto, bil poldrugi mesec doma, potem pa so me poklicali iz Italije in me povabili na eno dirko. Pripravili so mi motor in pokrili potne stroške. Zmagal sem, povabili so me še na dirko za DP, kjer sem bil prav tako prvi. Nadaljevali smo sodelovanje,« se je spominjal preobrata.

Motokros ga je naučil iznajdljivosti: ko se je dogovarjal za vstop v MXGP, je ekipa, s katero je sodeloval, med pripravljalnim obdobjem snedla besedo. Pri tem je spoznal, da hoče nekega dne na samostojno pot in se že v naslednji sezoni (2015) lotil izziva. »Zavedal sem se, da bo veliko dela. Bilo ga je dvakrat več, kot sem mislil, a še enkrat bi storil isto,« je dejal Gerčar, ki je predstavljal tri vloge v eni osebi – bil je tekmovalec, menedžer in mehanik.



Prva samostojna sezona ga je stala 120.000 evrov, zadnja okrog 150.000 evrov. Sredstva je vsa leta zbiral preko osebnih sponzorjev, odprl je tudi trgovino in servis, ekipo pa pripeljal na raven tovarniških: po prizoriščih je letos potoval z lastnim tovornjakom-bivalnikom, v katerem ima tudi »garažo« in motorje, zanje sta na dirkah skrbela dva mehanika.
 

Tik pred podpisom pogodb z dirkači

Najtežje poglavje je prinesla poškodba kolena (imel je tri operacije), leta 2017 je zapadel v krizo in se spraševal, kaj in kako naprej. »Takrat sem imel veliko časa, saj nisem mogel ničesar. Vzel sem papir in si zapisal želje in cilje,« je pojasnil, kdaj je začel razmišljati o menedžerski vlogi. V letošnji sezoni jo je tudi izkusil, bdel je nad mladim upom Jako Peklajem, s katerim nadaljuje sodelovanje tudi po koncu tekmovalne kariere, v novem poglavju pa bo vodil še dva oziroma tri dirkače.



»Zdaj sem v položaju, ko lahko izbiram, s kom bom delal. Glavne pogovore s Husqvarno in promotorjem MXGP Youthstreamom smo že opravili. Dogovori so sklenjeni tudi z dirkači v MXGP in MX2, smo tik pred podpisom pogodb. Rad bi jim pomagal tudi pri treningih, menim, da se prav po tem razlikujem od drugih menedžerjev,« je razkrival sogovornik, ki mu je med kariero svetoval tudi nekdanji štirikratni svetovni prvak, legendarni Harry Everts, oče Stefana Evertsa, z desetimi naslovi rekorderja v tem športu.
 

Konec z grenkim priokusom

Od motokrosa se poslavlja z grenkim priokusom, saj je upal, da bo ta mesec dirkal na pokalu narodov, a ga selektor Bogo Gajser ni uvrstil v ekipo, čeprav Gerčarjevi rezultati kažejo, da bi mesto v reprezentanci ob Timu Gajserju in Janu Pancarju moralo biti njegovo. Zadnjo dirko bo odpeljal 22. septembra v Šentvidu na DP, v katerem vodi s točko prednosti pred Petrom Irtom. Kariero bi rad končal s šestim naslovom.