Reprezentančno pot bi rad končal s kolajno na olimpijskih igrah

Slovenska odbojkarska reprezentanca, ki se je ta teden vnovič zbrala na pripravah, tokrat za evropsko prvenstvo, v letošnji ligi narodov ni mogla računati na poškodovanega Dejana Vinčića. A na srečo je organizator igre poškodbo hitro pozdravil, tako da se je že vrnil v ekipo in bo soigralcem lahko pomagal na evropskem prvenstvu v Bolgariji.

In seveda tudi na septembrskih olimpijskih kvalifikacijah, kjer upa, da se bo ekipa uvrstila na igre v Pariz, kjer bi se želel od reprezentance posloviti z medaljo.

Vinčić je imel med sezono, v kateri je nosil dres nemškega Friedrichshafna, težave s komolcem, zato se je maja odločil, da ga operira in reprezentanci junija in julija ni bil na voljo.

»Pravzaprav sem imel težave s komolcem že več kot eno leto. Nekaj časa se je dalo potrpeti, v končnici prvenstva pa ne več, bolelo me je pri vsaki podaji. Magnetna resonanca je pokazala, da imam v komolcu veliko okrušenega hrustanca, kalcinatov in drugih reči, ki tja ne spadajo. Po vrnitvi v domovino in pogovoru s selektorjem Gheorgejem Cretujem sem se odločil, da je najbolje, da grem na operacijo takoj po sezoni. Tako operacija kot rehabilitacija sta potekali brez težav in zdaj sem pripravljen na delo,« je svoje težave, zaradi katerih je izpustil ligo narodov, opisal Vinčić.

Jasno je, da trenutno ni v najboljšem telesnem stanju, a verjame, da lahko v treh tednih priprav veliko nadoknadi, če bo stanje operiranega komolca optimalno.

»Zadnjih 14 dni sem veliko delal sam. Doma in tudi na svojem kampu, kjer sem treniral z otroki. Zaenkrat je vse v redu, bo pa potrebno počakati na naslednji teden, ko bodo obremenitve že maksimalne. Zaenkrat nimam nobenih bolečin, ne pri podaji ne v obrambi, testirati pa moramo še blok. Razmišljam pozitivno, verjamem, da bo vse tako, kot mora biti,« je optimist Velenjčan, ki sedmo mesto reprezentance v ligi narodov ocenjuje kot uspeh.

»Jaz sem ponosen na fante. Dali so svoj maksimum, ni jim bilo lahko. Po klubski sezoni odmora niso imeli, imeli so kratke priprave, en kup potovanj, veliko tekem, ritem je bil ubijalski. Normalen človek ne ve, kakšni šoki za telo so potovanja. Greš najprej na Japonsko, se vrneš v Evropo, pa potem pa spet nazaj na Filipine, jaz na primer po turnirju na Filipinih lani nisem en teden spal. Čeprav so se v ligi pojavljale določene napake, predvsem tu mislim na malenkosti, ki pa znajo odločiti, pa menim, da jim je uspel tudi soliden rezultat. Sedmo mesto v vseh okoliščinah ni za kritiko, bolj je za pohvalo,« meni podajalec, ki je najbolj ponosen na dejstvo, da v zadnjem času, ni bilo niti ene odpovedi, če res ni šlo za težjo poškodbo.

»Naredili smo kult reprezentance. V reprezentanci sem 19 let, na začetku smo prihajali, kdor je imel čas, zdaj prihajamo z užitkom. Veseli me, da gredo tudi mlajši po poti, ki smo jim jo pokazali starejši. Ta trend se mora nadaljevati, ko nas ne bo več. Super je, da so fantje že pri teh letih toliko zreli, da vidijo, kaj pomeni igrati za reprezentanco,« je tudi nad mlajšimi reprezentanti navdušen priljubljeni Vinko.

Dejan Vinćić.bo akriero nadaljeval v Romuniji. FOTO: Mavric Pivk

Igral bo dokler mu bo to dopuščalo telo

Šestintridesetletnik – septembra bo dopolnil 37 let – že razmišlja o koncu reprezentančne kariere, od nje bi se rad poslovil z olimpijsko medaljo.

»To so moje sanje, to bi bilo nekaj enkratnega, da bi se reprezentančna zgodba končala s kolajno na olimpijskih igrah. Seveda pa je vprašanje, koliko je to realno. Seveda se moramo na olimpijske igre sploh uvrstiti. A o kvalifikacijah zaenkrat še ne razmišljamo. Fokus je na evropsko prvenstvo, na katerem želimo biti čim višje, zavedamo pa se, da bo težko do kolajne. Kandidatov zanjo je veliko,« meni Vinčić, ki še ne misli nehati igrati odbojko.

»Nameravam igrati še nekaj sezon, vse dokler mi bo telo dopuščalo. Tudi po karieri želim ostati v odbojki, zaenkrat še ne vem, v kakšni vlogi, možnosti je kar nekaj. Trenutno me veseli delo z mladimi, ampak za zdaj pustimo to, nekaj časa bom zagotovo še igralec,« se še ne misli posloviti podajalec, ki je v karieri poleg v Sloveniji igral še v Turčiji, Franciji, na Poljskem, Rusiji in Nemčiji. V naslednji sezoni pa bo nosil dres romunskega Rapida. Nekateri, posebej nepoznavalci razmer, menijo, da je z romunskim storil korak nazaj, a se sam s tem ne strinja.

»S finančnega vidika bo bolje kot v Nemčiji, pa tudi romunska liga je po mojem mnenju mogoče celo boljša od nemške. Dobro, Berlin je res dober, je razred zase, Friedriscshafen ima ogromne finančne probleme, drugi niso nič posebnega. V Romuniji pa je šest zelo konkurenčnih ekip, to mi je potrdil tudi Cretu. Naša ekipa je zelo močna, v naših vrstah bo igral Francoz Nicholas Marechal, nemški reprezentant Christian Frommm, dva iranska reprezentanta. Imel sem dosti drugih ponudb, je pa res, da sem pri izbiri kluba gledal tudi na kakšne druge stvari. Ne vem, če sem pri teh letih pripravljen iti na Poljsko in se po domače 'klat', ne vem, če imam še dovolj energije za to. Znanja in volje še, a to je premalo,« je prepričan slovenski reprezentant.