Neomejen dostop | že od 9,99€
Starejši bralci, ki jim športno udejstvovanje ni tuje, se gotovo spomnijo znamenitega športno-rekreativnega gibanja Brazde vzdržljivosti. Pobudnica zanj je bila Radiotelevizija Ljubljana, pri čemer so odločilno vlogo odigrali Mito Trefalt, Stane Urek, Marjan Lah in Drago Ulaga, nestor slovenske telesne kulture. Ko je bila akcija sredi 80. letih tako rekoč na vrhuncu, je napočil čas tudi za prvo mednarodno tekmo v triatlonu v Jugoslaviji.
Dvanajstega avgusta 1984 so na Bledu prvič tekmovali v plavanju (2,2 km), kolesarjenju (60 km do Bohinja in nazaj) in teku (dva kroga okoli Blejskega jezera v dolžini 12 km). Premierni mednarodni triatlon v nekdanji skupni državi je bil v bistvu nadgradnja programa takratne plavalne preizkušnje v akciji Brazde vzdržljivosti, kjer so predani rekreativci prejeli čislana priznanja kaveljc oziroma korenina.
Številni orači športnih brazd so v turističnem biseru sprejeli dodaten izziv; če so že plavali, so bili pripravljeni še na tehnično lažji preizkušnji – kolesarstvo in tek, ki sta bila prav tako redno na koledarju preizkušenj za kaveljce in korenine. Tako so bili za triatlon prijavljeni kar 403 tekmovalci, še najmanj je bilo pravih triatloncev, rekordne udeležbe pa na slovenskih tleh niso presegli še kakšnih 20 let.
Glavna organizatorja triatlona sta bila Alojz Hvala (bil je prvi predsednik Triatlonske zveze Slovenije) in Marko Potočnik iz Turističnega društva Bled. Za zgled sta imela triatlonsko dogajanje na Klopinskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Med udeleženci je bil tudi 21-letni Miro Kregar, ki je v naslednjih desetletjih s svojimi dosežki postal prvi ambasador slovenskega triatlona in živa legenda znamenitega ironmana na Havajih.
»V bistvu se blejskega triatlona ne spominjam po športni plati, temveč bolj po nesreči noč pred tekmo. Na Bled smo se namreč podali dan prej, nameravali smo prespati v preurejenem kombiju na travniku v Zasipu. Toda sredi noči je zagorela plinska bomba, po intenzivnem gašenju pa smo se poskušali umakniti čez jarek, a se je kombi zagozdil. Zaplet smo reševali do treh ponoči, pri tem sem si tudi nategnil stegensko mišico in ujel le nekaj ur spanca. Kljub nevšečnostim sem triatlon uspešno končal. Vsi smo bili zelo zadovoljni, saj smo vendarle prebili led z organizacijo prve resne preizkušnje,« se dogajanja pred 40 leti spominja Miro Kregar. V moški konkurenci sta bila najhitrejša dva zdravnika, Maksimilijan Klemenčič in Brane Breznikar, pri dekletih pa je bila najboljša Karmen Raišp.
Triatlon Bled so priredili še naslednje leto, potem pa niso več prepričali policije in lokalnih oblasti, da bi zaprli cesto Bled–Bohinj. Na ponoven start je moral Blejski triatlon čakati kar 18 let, zdaj ima spremenjeno traso.
In prav danes, tako kot že zadnjih 22 let, bo Kregar ponovno v vlogi direktorja Triatlona Bled, na startu bo pozdravil več kot 500 tekmovalcev. Na letošnjo prireditev je povabil tudi vse udeležence iz leta 1984. »Med dvajsetimi takratnimi udeleženci sta prihod potrdila tudi Alojz Hvala in Brane Breznikar, zmagovalec prvega triatlona leta 1984, ki še danes pri 74 letih tekmuje na ironmanih [3,9 km plavanja, 180,2 km kolesarjenja in 42,2 km teka]. Kar deset jih bo tekmovalo na kratkem triatlonu (300 m plavanja, 12 km kolesarjenja in 3,3 km teka), trije pa bomo sodelovali na standardni oziroma olimpijski trasi (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka),« Kregar tudi pri 62 letih potrjuje, zakaj je bil lani sprejet celo v hram slavnih kultnega havajskega ironmana. Gre za svetovno prvenstvo v ultramaratonskem triatlonu (10 km plavanja, 421 km na kolesu in 84 km teka), kjer je bil enkrat prvi, trikrat drugi in dvakrat tretji.
»Za veterane smo pripravili posebne spominske majice z napisom Pionir slovenskega triatlona, prejeli bodo tudi posebne nogavice in lesene pokale. Vse smo pozvali, naj prinesejo s seboj kakšen kos opreme iz tistih časov. Menim, da bo prav zanimivo videti kolo, superge in drugo opremo s prvega triatlona pri nas. Jasno, čelad na kolesu takrat še nismo poznali,« hudomušno doda Miro Kregar, ambasador slovenskega triatlona številka ena.
Športno društvo Brazde vzdržljivosti še živi
Leta 1979 se je po zgledu skandinavskih dežel tudi v Sloveniji začelo organizirano športno-rekreativno gibanje, poimenovano Brazde vzdržljivosti. Tekaški maraton Radenci, kolesarski maraton Franja, smučarski maraton Pokljuka, planinski pohod in plavalni maraton Bled. Udeleženci morajo opraviti vzdržljivostne preizkuse v teku na smučeh, teku, kolesarjenju (cestno/gorsko), plavanju in gorništvu oziroma pohodništvu. V začetnem obdobju je bilo na programu pet velikih prireditev: tekaški maraton Radenci, kolesarski maraton Franja, smučarski maraton Pokljuka, planinski pohod in plavalni maraton Bled. Kakor sporočajo iz društva, so za sodelujoče do dopolnjenih 60 let določene časovne norme. Za starejše časovnih norm ni več, hkrati se s starostjo znižujejo tudi zahtevnosti nalog. Na ta način omogočajo, da brazde vzdržljivosti na prilagojen način lahko orjejo vsi, ki so gibanje v naravi sprejeli kot življenjski slog. Pod okriljem Radiotelevizije Ljubljana so akcije potekale od začetka v letu 1979 do vključno leta 1993. V letih 1994–1997 je imela patronat nad njimi Športna unija Slovenije – Šport za vse. Od leta 1998 potekajo v okviru Športnega društva Brazde vzdržljivosti. Udeleženci, ki opravijo vse predpisane naloge, prejmejo priznanje kaveljc oziroma korenina.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji