Mia in Lučka si ne želita, da se to še kdajkoli ponovi

Športni plezalki Lučka Rakovec in Mia Krampl sta skupaj jokali že kot mladinki pred nastopom na svoji prvi mednarodni preizkušnji: zaradi tekmovalne treme. Solze sta najboljši prijateljici točili tudi v nedeljo, ko sta se med sabo merili za olimpijsko vozovnico za Tokio 2020, vedoč, da jo lahko dobi le ena. Čustveni sta bili še na današnji novinarski konferenci, na kateri sta obudili nehvaležen trenutek, ki si ga ne želita ponoviti nikoli več.

Za slovenskimi športnimi plezalci je najuspešnejša sezona v zgodovini. Končali so jo z drugo vozovnico za OI 2020 (prvo si je že avgusta zagotovila Janja Garnbret), ki si jo je v dvoboju z Rakovčevo priborila Kramplova. »Veliko pozitivnega lahko odnesem iz te tekme, lahko bi tudi negativno plat, a je nočem. V mojih mislih je vsak, ki se zna pobrati po porazu in nadaljevati svojo pot z začrtanimi cilji, dober športnik. To, da mi ni uspelo, jemljem kot oviro na športni poti, poraz, nehvaležnost, ki se mi je zgodila. A moja sezona je bila kljub temu izjemna,« je razumsko razočaranje iz Toulousa predelovala Rakovčeva in dodala, da še veliko stvari lahko izboljša, a se bo s tem ukvarjala v pripravah za prihodnjo sezono. Prej si bo privoščila oddih v toplih krajih.



Kramplova, ki ji je bilo hudo, da bo njena prijateljica, vseskozi favoritinja, ostala brez olimpijskega nastopa, tri dni po zagotovljeni vozovnici za Tokio 2020 vendarle spoznava, kaj je dosegla. »To je bil eden od mojih ciljev, a nisem verjela, da mi bo zares uspelo,« je razkrila 19-letnica, ki je letos premierno stopila na stopničke za svetovni pokal (na balvanih) in se na svetovnem prvenstvu ovenčala z naslovom podprvakinje (v težavnosti).

Redko se v vrhunskem športu zgodi, da tekmica joče za tekmico, ker jo je premagala in čuti njen poraz. Situacija, v kateri sta se znašli najstnici, samo kaže visoko raven medsebojnega spoštovanja. Pa tudi čustvene inteligence, ki jo je omenil trener Luka Fonda.
 

Močen ekipni duh

Selektor Gorazd Hren je poudaril, da veliko vlagajo v močan ekipni duh, Fonda pa je spoštljiv odnos med Mio in Lučko opisal kot negovanje plezalne dediščine: »Vse od Martine Čufar pa do Natalije Gros, Maje Vidmar in Mine Markovič je bilo pomembno, da so plezalke druga drugo vlekle naprej. In tudi mlajši rodovi to prevzemajo. Resda zastopamo individualni šport, ampak rastemo skupaj, si pomagamo, verjamemo drug v drugega. Ogromno časa preživimo skupaj na treningih, potovanjih, sezono smo začeli aprila; skratka, smo kot družina.«



Letos je reprezentanca v svetovnem pokalu zbrala 13 stopničk, na SP tri zlate kolajne in srebrno, na evropskem dva naslova. »Presegli smo cilje. Dosegli smo skoraj vse, kar je bilo mogoče. Z nekaj sreče bi tudi pri fantih ujeli OI, poskusili bomo še prihodnje leto,« je črto potegnil Hren, ki se je že danes, tri dni po koncu sezone, sestal s trenerji, da so pripravili načrt dela za prihodnjo.