Če ostane brez OI, bo še vedno zadovoljen s sabo

Potem ko bodo ženske z nedeljskimi kvalifikacijami odprle svetovno prvenstvo v športnem plezanju na Japonskem, se bodo dan pozneje za polfinalne vstopnice merili moški. Enako kot Janja Garnbret se tudi Jernej Kruder najbolje počuti na balvanih. Lani je navdušil z osvojenim seštevkom v tej disciplini v svetovnem pokalu, letos z zmago na tekmi v Moskvi, kar pa so bile njegove edine stopničke v sezoni.

Kruder se na balvanih počuti kot riba v vodi, navdušuje z atraktivnimi gibi pri reševanju problemov, predvsem pa rezultatsko zmore še več, kot je pokazal v prvi polovici sezone. Na svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju bo eden od sedmih slovenskih plezalcev (poleg Garnbretove bodo to še Mia Krampl, Lučka Rakovec, Vita Lukan, Anže Peharc in Domen Škofic), ki bodo nastopili v vseh disciplinah: na balvanih, v težavnosti, hitrosti in kombinaciji. Kolajno s SP že ima, leta 2014 je bil v Münchnu srebrn.

»Na SP ne grem s ciljem. Da je tako, se lahko zahvalim preteklim rezultatom, na podlagi katerih si lahko rečem, da sem v življenju nekaj dosegel in grem na SP uživat. Če na tekmi uživam, pridejo tudi vrhunske uvrstitve,« je opozoril, da se mu v tej sezoni vsakič ni izšlo, kot bi si želel. Tokrat bo skušal premagati sebe, odmisliti rezultat in se brez bremen v glavi predati steni.



S takšnim pristopom bi si lahko na SP zagotovil tudi vozovnico za olimpijsko premiero v Tokiu 2020. A tudi to ne sme biti njegovo glavno vodilo, se zaveda, saj je opazil, da si, ko gre za to najprestižnejše športno tekmovanje, nalaga preveč pritiska.

»Olimpijske igre v medijskem svetu pomenijo več od drugih tekmovanj. Morda sem prej razmišljal napačno, zdaj skušam razumeti, da ne bo nič narobe, tudi če ostanem brez olimpijskega nastopa. Lani sem spoznal, da je do dobrih rezultatov najlažje priti, če o njih ne razmišljam. Letos sem se z njimi vsekakor preveč obremenjeval. Zavedam se težave in jo skušam odpraviti. Javno moram priznati: če se ne uvrstim na OI, bom še vedno zadovoljen sam s sabo in svojim plezanjem,« je sogovornik razglabljal o vprašanjih, ki se porajajo v mislih tekmovalcev.
 

V skali bi si želel še kakšen dan več

Prav to, odmisliti rezultatska pričakovanja, ki se izoblikujejo v glavah vrhunskih športnikov, je najtežje. Kako se on sooča s tem? »Telesno moč lahko nadziraš, jo treniraš. Pri glavi je drugače. Morda je včasih celo preveč enostavno to storiti, zato si situacijo tudi otežimo. Preprosto je. Rečeš si: grem uživat! In izbrišeš v mislih vse želje in upe,« je pripovedoval 28-letnik, ki se je plezanju zapisal z vso dušo in srcem. Predvsem tistemu v skali.



Ta je idealen rešitelj tudi v najbolj natrpanem urniku. »Pred sezono v težavnosti sem precej treninga preživel v umetnih stenah, ker sem verjel, da mi bo to pomagalo do dobrih rezultatov. Potem sem spoznal, da bi za vrhunske uvrstitve v težavnosti moral vložiti več časa v trening že pred balvansko sezono. Vendar mi je bila slednja pomembnejša. Ko gre za psihično počutje, pa sem letos preživel kakšen dan premalo v skali v primerjavi z lani – ko gre za ohranjanje sproščenosti in neobremenjevanje s tekmami. Trening v skali je za glavo odličen, kar je zame zelo pomembno,« štajerski plezalec zelo dobro ve, kaj mu kot tekmovalcu ustreza.

Balvansko sezono je karavana sklenila pred dvema mesecema, zdaj njegova paradna disciplina spet prihaja na spored. Koliko ga moti preklapljanje? »Plezanje je plezanje, gibanje je vseskozi isto. Je pa moje telo bolje pripravljeno za balvane. SP se začne prav s to disciplino, tako da bo zame lažje, kot bi bilo v primeru drugačnega sporeda,« se užitkov v steni veseli Kruder.