Španski up drvi kot Lionel Messi

Večina nogometnih reprezentanc na svetu bi dala suho zlato za kadrovski nabor, ki ga premore vsakokratni španski selektor. Potem ko so se poslovili zvezdniki à la Raul, Villa, Xavi in Torres, poleti pa bo šel po njihovi poti Iniesta, trkajo na vrata novi programirani velemojstri nogometne žoge. Med njimi močno izstopa Marco Asensio Willemsen, 22-letni član madridskega Reala, ki po slogu igre še najmočneje spominja na živo legendo Lionela Messija.

Marco Asensio morda ni tako znan in uveljavljen španski reprezentant kot Sergio Ramos, Gerard Pique, Sergio Busquets, Andres Iniesta ali David Silva, toda v nogah premore najmanj takšno količino dinamita kot omenjeni starejši asi. Prav ofenzivni nogometaš z otoka Majorka bi se lahko zavihtel med odkritja svetovnega prvenstva, potem ko je najmočneje opozoril nase v majici starih/novih evropskih prvakov s štadiona Santiago Bernabeu v Madridu. V končani klubski sezoni je zbral 53 tekem v Realovi majici (povprečno 54 minut na tekmo) in v tem obdobju prispeval 11 golov in 6 podaj za gol. Zaznamoval je zadnjih šest tekem španske reprezentance, trikrat je preživel na igrišču vseh 90 minut, tudi ob zadnji prijateljski tekmi z Argentino, ko so jo Južnoameričani odnesli s porazom 1:6.

Toda prva poglavja v zgodbi o Marcu Asensiu niso bila podobna romantični uspešnici, pač pa družinski tragediji in hudim težavam malega človeka. Pri komaj 15 letih je ostal brez matere, potem ko je Nizozemka Maria Willemsen izgubila boj z rakom in je Marco – ime je dobil po legendarnem nogometašu oranžnih Marcu van Bastnu – ostal zgolj z očetom Gilbertom in bratom. Prav tako mu sprva ni šlo po načrtu v matičnem klubu Mallorca. Čeprav je bil nadpovprečno nadarjen in je pri devetih, desetih letih igral mali nogomet s pet let starejšimi sošolci, so ga spremljale hude bolečine v kolenih in gležnjih zaradi prehitre rasti. »Tovrstno bolečino bi težko prenesel tudi odrasel človek med hojo, Marco pa je kljub njej z veseljem igral nogomet,« je tedaj ocenil njegov zdravnik.

Ni torej čudno, da je preživel hudo selekcijsko sito, kar je v najstništvu zanesljivo najtežje. Vselej je bil prvi na treningu Mallorce, hitro je odstopil od vrstnikov po sijajnem tehničnem znanju, ki ga je pridobil med celodnevnim igranjem malega nogometa na asfaltu. Pri 17 letih je debitiral v članskem moštvu Mallorce – pod vodstvom trenerja Valerija Karpina –, leto pozneje (2014) ga je opazil madridski Real in zanj odštel skromnih 3,9 milijona evrov, kar bi lahko postal eden najboljših poslov v zgodovini Reala. Pol leta prej so ga ponudili Barceloni, toda Katalonci v njem niso prepoznali velikega talenta.

Pet let pozneje prav Asensio po slogu igre najmočneje spominja na Barçinega zvezdnika Lionela Messija. Najraje igra na položaju »desetke«, čeprav ga je Zinedine Zidane učinkovito umestil na krilo, bodisi levo bodisi desno. Njegovi reprezentančni soigralci o Asensiu govorijo s presežniki, Rusija 2018 pa bo razkrila, ali je pri komaj 22 letih nared za kaj velikega in zgodovinskega. »Leto 2018 bi bilo lahko zame prelomno in posebno, saj je leto svetovnega prvenstva. Hodim korak za korakom, upam, da bom dovolj močno prepričal selektorja, čeprav vem, da lahko še zelo napredujem,« ostaja na trdnih tleh.

Kdo ve, kakšna bo nadaljnja pot priljubljenega španskega nogometaša, ki je zavrnil igranje za nizozemsko reprezentanco, ki mu ga je ponudil nekdanji Realov as Ruud van Nistelrooy, tedaj pomočnik selektorja Guusa Hiddinka. Odločil se je za domovino svojega očeta, pohiteli pa so tudi v Madridu. Real mu je dal novo pogodbo do leta 2023, v njej pa je tudi odkupna klavzula v višini 700 milijonov evrov. Bomo videli, ali bo ta preprečila morebiten posel poletja, v katerem naj bi se Asensio preselil k Chelseaju, v obratni smeri pa naj bi ob doplačilu Reala potoval Eden Hazard.