Hvala, Modri!

Pariz — Kaj vse zmore skupinski duh! Ne le dobiti zmage na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji, ampak emotivno vreči s tečajev skoraj 67-milijonsko francosko družbo. Po prepričljivi zmagi Modrih v Moskvi proti Hrvatom so bili Parižani v nedeljo zvečer pijani (tudi) od navdušenja, ki se ni končalo z množičnim slavjem in zatem razgrajanjem na Elizejskih poljanah, ampak se je hrup glasno širil povsod po mestu. Še dodatno navijaški val strasti je Francoze prevzel včeraj, ko so spet na najlepših poljanah na svetu množično pozdravili svoje nogometne heroje ob vrnitvi domov.


                            
Nogometna nedelja je bila praznik brezimne množice, ki jo je po zmagi Francije pijano nosilo po mestu: gneča na prostranih Elizejskih poljanah je bila zvečer nepopisna, na stotisoče ljudi vseh izvorov se nas je ujelo v toku, v katerem je vedno znova himnično udarila Marseljeza in od koder se je bilo kakor iz škatle sardin silno težko iztrgati. Sila množice je delovala tudi drugod po mestu, kjer so, kot pritiče zmagoviti priložnosti, odmevale troblje in piščalke, predirljivo so se oglašale avtomobilske hupe, ljudje so, viseči iz avtomobilov ali kar sede na strehah in pokrovih vozil, kriče slavili zmago. Moč nogometa je opiti neznance v nabreklih čustvih izjemnega bratstva in enotnosti, in tako je, resda le hipno in navidezno, v nedeljo tudi v francoski družbi popustil običajni red: bratili in kolektivno objemali so se popolni tujci.



Nekateri razposajenci so se sprostili uničujoče, zato je po prazniku množične brezimnosti zdaj čas za čiščenje nasmetenih ulic in za iskanje imen: kdo je kriv za razdejanje, recimo, na Elizejskih poljanah, kjer se je, kot sem se lahko prepričala tudi sama, pod pritiskom gneče drobilo steklo izložb in sta uničena vsaj dva kioska s časopisjem, kdo so vandali — kakih trideset jih je bilo,  so pokazale kamere, nekateri so bili celo zakrinkani — ki so povsem nešportno izropali prestižni lokal Publicis Drugstore nedaleč od Slavoloka zmage in iz njega odnašali steklenice vina in penine. A to ni najhujše, kar se je zgodilo.  


 

Nešportna statistika 

Črnokroniška statistika minulega prazničnega konca tedna (pred nedeljskim športnim triumfom so Francozi slavili 14. julij, dan, ko je leta 1789 pod pritiskom razjarjenega ljudstva padla Bastilja) je sploh precej, čeprav pričakovano temačna: po uradnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je že v petek in soboto po državi zagorelo skoraj 850 avtomobilov in so pridržali več kot petsto ljudi.



Nedeljska bilanca navijaškega divjanja je še za nekaj odtenkov bolj črna: dva človeka sta tragično umrla (eden je skočil v preplitvi kanal, drugi je z avtom trčil v platano); policijske sile so morale ponoči iz nedelje na ponedeljek velikokrat posredovati tako v Parizu, denimo z vodnim curkom na Elizejskih poljanah, kot v podeželskih mestih; po vsej Franciji so strpali za zapahe vsaj še 290 razgrajačev; v norenju je bilo poškodovanih kakih 45 policistov in orožnikov ter še ogromno ljudi: mnogi so resno ranjeni, tudi nekajletni otroci so med njimi.   


 

Sprejem pri ljudstvu in zatem pri predsedniku 

                           
Zaradi toliko nastale škode in poškodb je bilo včeraj dopoldne med pariškimi trgovci veliko strahu, kaj še lahko sledi. Zato so pred vrnitvijo francoskih nogometnih idolov v domovino na letališče Roissy in pred velikim prejemom na Elizejskih poljanah ob peti uri popoldne na neredke zastekljene lokale že navsezgodaj nameščali dodatne varnostne zaščite, denimo iz ivernih plošč. Po novi dozi športnega opija za ljudstvo in ekstaze je nogometne ase v Elizejski palači sprejel še predsednik Emmanuel Macron, ki je v nedeljo v Moskvi skupaj s soprogo Brigitte Macron navijal res goreče in povsem odtegnjeno, kar kaže tudi zdaj že kultna fotografija, ki je takoj viralno zaokrožila po spletu. Na sprejem v Elizej je bilo sicer povabljenih kakih štiri tisoč gostov, od nekdanjih športnih svetovnih prvakov, olimpijcev in paraolimpijcev do mnogih mladih upov. Zatem so bili novi nogometni zgledi skupaj z družinami povabljeni na večerjo v prestižni hotel Crillon nedaleč stran, od koder so, po programu, navijačem pomahali še z balkona. Ponosna Francija se jim z besedami — Hvala, Modri! — klanja na malone vsakem koraku.