Francozi v Rusiji kot Napoleon?

Skupina C s Francijo, Dansko, Perujem in Avstralijo na prvi pogled prednost za uvrstitev v osmino finala daje evropskima reprezentancama, a veliki semenj svetovnega nogometa zna postreči tudi z bananinimi olupki, na katerih zna spodrsniti Goljatom. To je denimo Francija, ki ima zavidljiv igralski kader, a glavna težava za selektorja Didiera Deschampsa bo, kako složno bodo kikirikali galski petelini. Antoine Griezmann, Paul Pogba in Kylian Mbappe so denimo zunajserijski nogometaši, a za uspeh na velikih tekmovanjih je treba lastni ego položiti v jaslice splošnega rezultatskega blagostanja. Torej, za tokratno SP niti ne moremo položiti roke v ogenj, da bo Franciji uspel veliki met, vsekakor pa tudi ne bo želela končati tako, kot je denimo Napoleon, ko je šel osvajat širne ruske ravnice.

Danska bo letela predvsem na krilih zvezdnika Christiana Eriksena, tudi domača strokovna nogometna sila samozavestno trdi, da imajo fantje selektorja Ågeja Hareideja veliko priložnost, da se iz skupine prebijejo v nadaljevanje tekmovanja. Za uvrstitev v četrtfinale pa bo poleg vikinškega poguma potreben tudi umetniški vrh pri obvladovanju žoge.

Umetniki pa so seveda Inki. Perujska nogometna reprezentanca bo na mundialu vnovič sodelovala po dolgih 36 letih, lokalni mediji so zaradi prebitja na izložbeno razstavo nožnih dragocenosti povsem evforični. A Južnoameričani morajo SP vzeti tekmo za tekmo, osmina finala pa bi bila zanje skorajda labodji spev, saj bi jih v tem primeru tam najverjetneje pričakali argentinski gavči.

Avstralija bo v Rusijo prišla z novim, za na kratek rok le za SP postavljenim selektorjem, Nizozemcem Bertom van Marwijkom. Ta vztraja na uravnoteženosti moštva v treh temeljnih igralskih blokih na travnati površini, mina avstralskim ambicijam pa bi bil lahko občutek v igralski slačilnici, da bi kenguruje v Rusiji moral kot trener voditi Angelos Postecoglou, ki pa je s položaja odstopil dva tedna po priigrani uvrstitvi na mundial.