Prvenstvo odločitev iz prekinitev

Pomerili sta se reprezentanci, ki negujeta podoben slog igre. Za Belgijo in Francijo je najznačilnejša izjemno hitra in učinkovita preobrazba iz ene v drugo postavitev, na primer iz obrambne v napadalno in obratno. Takšen slog uveljavljata zaradi izjemnih posameznikov, ki so v igri ena na ena sposobni prebiti obrambe – Antoine Griezmann in Kylian Mbappe pri Francozih, Kevin De Bruyne in Eden Hazard pri Belgijcih.

V včerajšnji tekmi je bila malenkostna razlika samo v taktični postavitvi, Belgija se je postavila s sistemom 3-6-1, Francija 4-2-3-1. Belgija si je tako zaradi enega igralca več v zvezni vrsti priigrala premoč na igrišču, kar se je odražalo v tako imenovanih diagonalnih podajah. Pravega učinka ali nevarnosti za francoskega vratarja Huga Llorisa pa ni bilo, ker je bil odlično pokrit in osamljen v napadu Romelo Lukaku. Pred francoskimi vrati je bilo nekoliko bolj vroče samo takrat, ko sta s posamičnimi vložki poskušala prebiti francosko obrambo Hazard in De Bruyne.

Francozi niso odstopali od svojega načrta. Kadar sta moštvi tako izenačeni in enakvoredni, so praviloma odločilne malenkosti. Tudi sinoči je ta pripadla prekinitvi. Na tem svetovnem prvenstvu so prekinitve prišle v ospredje. Reprezentance, ki so temu delu igre posvečale veliko pozornosti, so bile tudi nagrajene. Francija je bila, videlo se je, da so veliko trenirali.

Lahko pohvalim tudi odličnega urugvajskega sodnika Andresa Cunho. Po moji oceni je storil samo eno vidnejšo napako, ko ni dosodil prekrška nad Hazardom v zaključku tekme.