Dve desetletji sta naokrog, napočil je čas za novi podvig

Zagreb – Včerajšnji dan na osrednjem hrvaškem letališču ni bil eden tistih običajnih ponedeljkov. Vrveža je bilo čutiti krepko več kot ponavadi, od domovine se je namreč poslovila nogometna reprezentanca in s čarterskim poletom odpotovala v okolico St. Peterburga, svoj bazni tabor med prihajajočim svetovnim prvenstvom. Želja sosedov je jasna: prvič po dvajsetih letih na SP preskočiti oviro skupinskega dela.

Kadarkoli po tistem sanjskem letu 1998, ko so v naši južni soseščini celo poletje nazdravljali bronu na svetovnem prvenstvu v nogometu, se reprezentanca odpravlja na veliko tekmovanja, vedno znova vznesena javnost pričakuje novi podvig. Najbližje mu je bila na euru 2008, a na tisti junijski dunajski večer so bili Turki v četrtfinalu pri izvajanju enajstmetrovk bolj natančni. Na vseh svetovnih prvenstvih po tistem omenjenem, na katerih so nastopili, torej v letih 2002, 2006 in 2014, pa visokoletečih napovedi niso uresničevali: vedno znova se jim je zataknilo že v skupini!

In kako bo tokrat? Tekme uvodnega dela, in sicer proti Nigeriji (Kaliningrad; 16. t. m.), Argentini (Nižnij Novgorod; 21. t. m.) in Islandiji (Rostov na Donu; 25. t. m.), razgrinjajo spoznanje o tem, da bo prav ta skupina predvidoma zelo izenačena. Pred hrvaško izbrano vrsto so zelo zahtevne naloge, a obenem je tudi res, da moštvo zvezdnikov iz madridskega Reala, Barcelone, Liverpoola, Juventusa in Interja na reprezentančni ravni še nikdar ni uresničilo niti visokih pričakovanj navijačev niti tiste nevtralne stroke iz tujine.

»Želim si odmeven dosežek tudi z reprezentanco,« je po treh zaporednih naslovih evropskega klubskega prvaka z madridsko sanjsko zasedbo poudaril Luka Modrić, nesporno najbolj cenjeni hrvaški reprezentant zadnjega desetletja, primerljiv s slavnimi predhodniki v domovini. V zadnjih dneh je pogosto v središču pozornosti javnosti. A ne le zavoljo tega, ker doslej pogosto njegove reprezentančne predstave niso bile na ravni vrhunskih pri klubu, temveč tudi zaradi zadnjega sojenja najbolj vplivnemu nogometnemu funkcionarju Zdravku Mamiću, pri katerem je omenjeni Realov as moral sodelovati v procesu. Sprva je zagovarjal nekoč svojega nadrejenega, a v prihodnje naj bi razkril tudi drugo plat umazanih poslov v nogometni trgovini …
 

Tudi Šuker pod drobnogledom

»Pustite Modrića in fante, da igrajo nogomet,« je nekaj dni pred včerajšnjim odhodom ob vprašanjih o sodišču dejal Davor Šuker, najboljši strelec omenjenega SP 1998, zdaj predsednik Hrvaške nogometne zveze. Očitajo mu marsikaj, ne glede na imenitno preteklost na igrišču ima Šuker doma številne nasprotnike, na tujem pa premalo vpliva. Po zadnjem spodrsljaju na svetovnem prvenstvu v Braziliji 2014, takrat v selektorski vlogi z novim Bayernovim trenerjem Nikom Kovačem, pa bo zdaj prav zanimivo videti, če bi se tudi v primeru uspeha, torej vsaj uvrstitve v izločilni del tekmovanja, ugled predsednika zveze zvišal. Obenem pa bo to prvenstvo prav posebno tudi za »gasilca« Zlatka Dalića.

Ko je že kazalo na hrvaški potop in poglavje brez udeležbe te reprezentance v Rusiji, jo je prav omenjeni mož, pred 52 leti rojen v Hercegovini, z nekaterimi posrečenimi potezami vrnil med žive in na letalo za St. Peterburg, kamor so tako njegovi izbranci odpotovali včeraj. Svojo bazo bodo imeli v Iličevu, 60 km daleč od omenjenega velemesta. Sredi gozda se bodo v miru pripravljali na sobotno premiero z Nigerijo. In če ne bo nepredvidenih zapletov, se bo Dalić, kot je že sam namignil, odločil za postavo: Subašić; Vrsaljko, Vida, Lovren, Strinić; Rakitić, Modrić; Rebić, Kramarić, Perišić; Mandžukić.