V nadaljevanju preberite:

Ko je Jan Krikke kot mlad novinar prispel v Tokio, ga je presenetila moderna kakovost japonske estetike. »Bilo je natanko tako, kot da je Japonska predvidela evropsko modernistično umetnost in arhitekturo,« mi je dejal. To ga je spodbudilo k temu, da se je vrnil na Nizozemsko in študiral zgodovino zahodne in vzhodne umetnosti.

»Zakaj je zdaj na vrsti Kitajska?« To je bil naslov enega od esejev Jana Krikkeja, zaradi katerega sem pred nekaj meseci postala pozorna na tega nizozemskega publicista in novinarja. Krikke je večino življenja preživel izven Evrope, spoznanja o pomenu Azije za stoletje, v katerem živimo, pa si je pridobil na Japonskem. Dolga leta je bil dopisnik nizozemske tiskovne agencije iz te države, vse dokler se ni preselil v Tajsko, kjer živi še vedno in piše za več uglednih tednikov. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na digitalno tehnologijo.

Za intervju sem ga zaprosila, potem ko sem prebrala njegovo knjigo Creating a Planetary Culture: European Science, Chinese Art, and Indian Transcendence, ki je izšla lansko poletje.