V nadaljevanju preberite:

Na nacionalni televiziji se predvaja tretji del kriminalnih serij, posnetih po literarni predlogi Tadeja Goloba. Dolino rož režira Matevž Luzar, ki se je podpisal tudi pod tri dele Jezera. Prve kritike so odlične, odzivi na družbenih mrežah prav tako.

Če je torej za Jezero obveljal naziv alpski noir in če je Leninov park (v režiji Klemna Dvornika) nekakšna ulična, urbana kriminalka z družbenokritično ostjo, je Dolina rož ​zaradi temačnosti neo noir, ki se je razvil iz žanra, ki ga Štefančič na tisočih straneh opisuje v knjigi Če umrem, preden se zbudim.

Imaš zasebnega detektiva, ki se zaplete v čuden primer, imaš negativce in imaš femme fatale. V tem žanru je med zasebnim detektivom in fatalko vedno erotična napetost, pravi tudi Matevž Luzar. Mislim, da sta Iva in Sebastian to napetost odlično vzpostavila.

Že ko je prvič prebral Dolino rož in spoznal inšpektorja Ahlina, pravi Saša Tabaković, se mu je zdelo dobro, »da Golob uvaja nov lik, antipod, pravzaprav pendant Tarasu Birsi, ki s svojo prisotnostjo daje drugačno dinamiko sami zgodbi«. »Na avdiciji se mi je lik še bolj jasno prikazal kot neki enigmatičen, nedostopen lik, ki je lahko vse, lahko je diskreten ali pa izjemno neugoden, nekakšna črna luknja,« se nasmehne Tabaković.