Svetovalec

Ko beseda nanese na svetovalca za nacionalno varnost, asociativni tok nima prav dosti svobode. Pred očmi se izriše mož z naočniki, človek bistrega duha, največji 20. stoletja. Henry Kissinger. Najprej harvardski učenjak, za katerega so bili skoraj vsi po vrsti prepričani, da se v realnem političnem življenju pač ne bi znašel, potem Nixonov svetovalec za nacionalno varnost, državni sekretar, Nobelov nagrajenec za mir, za katerega so bili bolj kritični opazovalci prepričani, da spada na sodišče za vojne zločine.

Pripadnik šole političnega realizma – karkoli že to pomeni. Mož, ki je geografijo sveta spremenil s tem, da je navezal stike s komunistično Kitajsko. Mož iz športnega zakulisja. Če koga mika, da bi na svojem dvorišču organiziral olimpijske igre, je smiselno, če se o domislici za začetek pogovori s Henryjem Kissingerjem. Možnosti za uspeh projekta so potem večje. Poslovni in geostrateški svetovalec. Avtor debelih knjig. Roko na srce, te debelušne knjige ne škodijo, če želi človek razumeti, kaj se dogaja v mednarodni politiki. In, seveda, v rosnih otroških letih begunec pred vzpenjajočim se nacizmom.

Je novi slovenski premier Marjan Šarec, ko je na funkcijo svetovalca za nacionalno varnost postavil Damirja Črnčeca, našel slovenskega Kissingerja? Najprej reakcije: na desnici so ob tem, ko je dr. Črnčec dobil novo službo, našli oprijemljiv dokaz, da je bil ta odpadnik od samega začetka podtaknjenec mračnih sil iz ozadja. Na levici pa so zaznali, da je novi premier v službo vzel mračnega nestrpneža.

Očitek, da je novi svetovalec za nacionalno varnost nestrpen, ni brez temelja. Če je še pred slabim letom za polnopravno članico sedanje vladajoče koalicije ugotavljal, da je »izdajalska« in »antislovenska«, ima nekaj težav z uporabo visokooktanskega besednjaka. Če je za begunca iz Sirije ugotavljal, da je kriminalec, to kaže, da se kljub akademskemu nazivu ni odmaknil od sproščenega žargona, kakršnega uporabljajo tisti nogometnimi navijači, ki na tekme švercajo pirotehnične pripomočke. Če za begunca iz Sirije pravi, da utira pot afrikanizaciji Slovenije, to kaže, da ima nekaj težav s poznavanjem geografije. Če bo v križanki ob geslu afriška država napisal Sirija, ne bo dobil nagrade.

Zanimiv pa je tudi simetrični očitek, namreč, da je bil podtaknjenec sil kontinuitete. Pri dvaintridesetih letih ga je Janševa vlada naredila za direktorja vojaške obveščevalno-varnostne službe. Pri devetintridesetih ga je Janševa vlada imenovala za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Da je potencialno perspektiven kader slovenske desnice, je bilo jasno že leta 1994, ko se je v družbi zelo kratko ostriženih fantov v olivno zelenih jopičih udeležil demonstracij proti odstavitvi tedanjega obrambnega ministra Janše. No, z mladostnim idolom se je razšel dve desetletji pozneje, ker državnemu arhivu ni hotel predati celotnega obveščevalno-varnostnega arhiva.

Črnčec ni prvi človek iz varnostno-obveščevalnih vrst, ki se je razšel z Janšo. Razšla sta se – med drugimi – tudi prvi direktor varnostno-informativne službe Miha Brejc in nekdanji notranji minister Dragutin Mate.

Je odločitev predsednika vlade, da v svoj kabinet povabi človeka, ki na desnici zaradi nekoliko drugačnega pogleda na ravnanje z arhivskim gradivom velja za odpadnika, znak Šarčeve politične lucidnosti? Je Šarec pokazal politično širino, ker ravna, kot se učeno reče, inkluzivno? Predsednik vlade si zasluži svojih sto dni miru, zato se moramo skušnjavi, da bi stresli odgovore, upreti.

A vrnimo se k največjemu lisjaku 20. stoletja, Kissingerju. Zgodovinar Niall Ferguson v knjigi Stolp in trg – slovenski prevod je v tisku – prepričljivo razloži, kaj je misterij uspeha najbolj markantnega svetovalca za nacionalno varnost 20. stoletja. Ob izrednem intelektu, fantastičnem znanju, marljivosti in ostalih lastnostih, ki krasijo velike osebnosti, je imel Kissinger še tajno orožje, svoje osebno omrežje znancev. Ko je bila hladna vojna na vrhuncu, je Kissinger našel zelo zanesljiv kanal za komuniciranje s sovjetskimi akademskimi kolegi. Našel je kanal za komunikacijo s Kitajsko. Če bi bilo ozračje v ZDA za odtenek bolj paranoično, bi Kissingerjevi stiki z ljudmi iz sovražnega tabora vzbujali izjemno pozornost protivohunskih agencij. Kissinger se je lahko v zgodovino politike zapisal zato, ker ni loputal z vrati. Ostaja nekaj razlogov za domnevo, da je bil vpleten v zločine. Je pa potegnil nekaj potez, zaradi katerih se je hladna vojna končala.

Črnčec kot Kissinger? No, druži ju vsaj to, da sta oba nogometna navijača. Kissinger še vedno navija za SpVgg Greuther Fürth, klub, za katerega je igral v rosni mladosti.

Njegova nogometna kariera se je končala zaradi vzpona nacizma.