
Neomejen dostop | že od 14,99€
Svetovno gospodarstvo je lani ob številnih negotovostih in geopolitičnih napetostih doseglo šibko gospodarsko rast. Tudi v evrskem območju je bila gospodarska aktivnost šibkejša kot v preteklih letih, pa vendar relativno ugodna glede na vse dejavnike tveganja, ki smo jim bili izpostavljeni.
V Sloveniji so bile lani gospodarske razmere ugodnejše od svetovnega ali evropskega povprečja. Inflacija, ki je sicer vrh dosegla na prehodu v leto 2023, se postopoma umirja, v Sloveniji sicer nekoliko počasneje kot v povprečju evrskega območja. Ob tem se zdi, da se negotove gospodarske razmere niso odrazile v finančnem sektorju: ne glede na umirjanje gospodarske rasti je poslovanje finančnega sektorja, tako v Sloveniji kot na širšem območju, ugodno.
Bančni sektor v Sloveniji je, podobno kot v večini evropskih držav, v preteklem letu dosegel zgodovinsko dobre rezultate poslovanja. Dobiček bank v Sloveniji je presegel dvakratnik dobička iz leta 2022. Po naši oceni se je tako splošna raven tveganj za finančno stabilnost ponovno znižala. Nasprotno pa analiza v našem rednem Poročilu o finančni stabilnosti kaže, da se utrjujejo tveganja, ki izvirajo iz zunanjega okolja bančnega sektorja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji