Posebna jesenska izdaja Sobotne priloge

Palestinsko ministrstvo za zdravje je 16. septembra objavilo 649-stranski dokument, v katerem so navedene vse smrtne žrtve izraelskega kolektivnega kaznovanja prebivalcev Gaze za Hamasove zločine v južnem Izraelu 7. oktobra lani. Na natančnem spisku je za zdaj več kot 34.000 od 41.000 žrtev izraelskih napadov (preostalih še niso identificirali). Števec žrtev izraelskega množičnega pobijanja, ki ni zajel najmanj 10.000 ljudi, ujetih v ruševine, in tistih, ki v tem času niso umrli neposredno zaradi izraelskih napadov (posredno pač), se je – le na papirju – ustavil 31. avgusta. Od tedaj je bilo v Gazi ubitih še najmanj tisoč ljudi. O letu groze v Gazi, pokopališču civilizacije, piše Boštjan Videmšek.

Nina Gostiša nadaljuje, kjer je Boštjan končal. Pogovarjala se je s Petrom Polackom, članom skupine Forenzična arhitektura. Skupina za izhodišče svojih analiz jemlje prostor. Zbira podatke o dogodkih, tarčah, ukazih, naj se prebivalstvo Gaze z enega dela premakne na drugi del. Kako bi bil videti genocid v 21. stoletju? Peter Polack ob tem vprašanju navede dejstva, ki so se v letu dni zgodila v Gazi.

Dan Sanaren je raziskovalec in analitik mlajše generacije, ki je odraščal v Sloveniji in Tuniziji, izobraževal se je v Franciji, na Danskem in Švedskem, kratek čas je deloval tudi v Srbiji in Libanonu. Zdaj se njegove koordinate gibljejo v osrednji Afriki. Zaposlen je v Maliju in v Beninu raziskuje za doktorat. Kljub mladosti ima obilo znanja o islamu, Bližnjem vzhodu, džihadu in Sahelu. Z Danom Sanarenom se je o razmerah v Afriki in terenskih raziskavah pogovarjal Aljaž Vrabec.

Naslovnica posebne jesenske izdaje Sobotne priloge. FOTO: Delo

Sodobni svet je slab. Irena Štaudohar se je poglobila v obdobja, ki veljajo za pozitivna. Kaj je sploh humanizem, se sprašuje. Človečnost, svoboda misli, moralna odgovornost? Kaj nas lahko naučijo stari mojstri humanizma, ki so verjeli, da mora človek ves čas razvijati svojo dobroto in znanje, da mora negovati vrline, verjeti v svojo moč?

Vesna Milek se je pogovarjala s kreativno direktorico Sarajevskega filmskega festivala Izeto Građević. Pripoveduje o moči filma v času vojne, jugoslovanski alternativni sceni osemdesetih, o koncertih Borghesie, Lačnega Franza in Partibrejkersov – o umetnosti v obleganem Sarajevu, o vlogi Susan Sontag in oskarjevca Alfonsa Cuaróna in o tem, kako je iz vojnega kina nastal največji filmski festival v regiji, ki letos praznuje tridesetletnico.

O filmu, popkulturi in nasilju piše Anja Intihar. Ženske, ki so žrtve nasilja v družini, v povprečju potrebujejo sedem poskusov, da odidejo iz nasilnega razmerja. Lily Bloom, glavni junakinji knjižne in filmske uspešnice Konča se z nama (It Ends With Us), ki se pravkar vrti tudi v slovenskih kinodvoranah, uspe takoj. To je le eden od problematičnih vidikov obravnavanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki ga odstirata knjiga in njena filmska priredba.

Patricija Maličev se je v Ljubljani srečala z makedonskim režiserjem Goranom Stolevskim. Na pragu najstniških let se je z očetom in materjo iz Makedonije preselil v Avstralijo. Čudaški otrok je bil že v Tetovu, kjer je odraščal, v Avstraliji pa še bolj, je povedal pred slovensko premiero svojega imenitnega tretjega igranega celovečerca Gospodinjstvo za začetnike. Pri njem in njegovih filmih gre predvsem za emocije. In o tem spregovori brez enega samega zadržka. Pač snema filme o ljubezni, pripadanju, identiteti, najsi gre za grozljivko ali socialno dramo.

Goran Stolevski snema filme o ljubezni, pripadanju, identiteti, najsi gre za grozljivko ali socialno dramo. FOTO: Jože Suhadolnik

Juan Vasle je v Buenos Airesu srečal pevko Amelito Baltar, muzo legendarnega argentinskega skladatelja, ustanovitelja sloga novi tango (tango nuevo) in vrhunskega bandoneonista Astorja Piazzolle. Amelita Baltar pri častitljivih štiriinosemdesetih in več kot šestdesetih letih na odrih nastopa, poučuje in vodi radijsko oddajo. Sodelovanje med Amelito in Piazzollo se je začelo leta 1968, ko je postala prva María v Piazzollovi mali operi (operita) María de Buenos Aires na besedilo urugvajskega pesnika Horacia Ferrerja. V sedemletnem razmerju s komponistom je krstno izvedla vrsto vokalnih del ustvarjalnega tandema, predvsem svetovno uspešnico Balada za enega norca (Balada para un loco). Z izjemnim altom je ustvarila nov slog interpretacije tanga. María de Buenos Aires je bila letos uprizorjena v Ljubljani.

Iz česa je sestavljen ta svet? Jernej Šček se je pogovarjal z italijanskim teoretičnim fizikom Carlom Rovellijem. »Resničnost sveta je sestavljena iz procesov, odnosov in dogodkov, ne iz predmetov, struktur ali bitij. S tem se je preprosto treba sprijazniti, dvigniti roke, priznati: tam spodaj ni nič. Zato tudi mislim, da se moramo dokončno odreči iskanju prapočela, tistega, iz česar vse izhaja, razlage vseh razlag, kajti stvari druga drugo pojasnjujejo ciklično. Vsakemu poskusu končne utemeljitve ali razlage je vedno usojeno, da se raztrešči v nedokončnosti,« je Jerneju razložil eden vodilnih razlagalcev vesolja sodobnega časa.

Gospodarstvo. Miha Jenko je finančnika Benjamina Jošarja izprašal o pokojninski reformi, davkih, umetni inteligenci in odgovornem investiranju. Nejc Gole se je pogovarjal z Blažem Miklavčičem, glavnim direktorjem družbe GH Holdinga. Statistični kazalci kažejo, sta ugotovila, da se gradbeništvo v Sloveniji letos ohlaja; v prvi polovici leta je bila gradbena aktivnost nižja za sedem odstotkov kot v enakem lanskem obdobju.

Kolumne: Saša Vidmajer o prazni lupini demokracije, Maja Grgič o trgovinah in hotelirstvu, Esad Babačić o stavkih, ki bolijo.

Lucijan Zalokar pa nam v portretu tedna pove, da se je pomembna era končala. Končala se je era maratonca Eliuda Kipchogeja, tekača na dolge proge, ki je bral knjige.