Pogled v kraljevo ogledalo

Za nami je dober teden paralize države. Samoizolacija se za zdaj zdi edini način za upočasnitev širjenja zloglasnega koronavirusa, ki se že več mesecev plazi po svetu in terja človeška življenja. Ko smo v začetku marca v Sloveniji odkrili prvi primer okužbe, smo v Delu pisali, da odslej marsikaj ne bo več samoumevno. Takrat si je le malokdo predstavljal, da bo en sam virus v nekaj dneh skoraj povsem ohromil velik del sveta, tudi našo državo. A čas zastoja je priložnost za premislek in pogled v ogledalo, ki nam ga nastavlja pandemija.



Evropejci smo kar nekaj let uživali privilegij prostega gibanja in prehajanja mej tam, kjer so sploh bile. Zaradi virusa so te spet zrasle. Države pa ne zapirajo le meja, ampak državljanom odrejajo tudi, s kom se lahko družijo in kje se lahko sploh gibajo, ponekod je na ulicah celo vojska. Žal so nas zaradi neodgovornega obnašanja brezbrižnih posameznikov te omejitve doletele tudi v Sloveniji.

Ljudje smo povečini družabna bitja, zato samoizolacija nedvomno ni nekaj, v čemer bi uživali, je pa to priložnost, da si poskušamo oddahniti od divjega ritma sodobne družbe. Namesto letanja od službe do sestankov in raznih popoldanskih aktivnosti se lahko posvetimo sebi in svojim bližnjim. K temu je ta teden pozval tudi papež Frančišek. To seveda ni vselej preprosto, še zlasti tam, kjer so se domovi spremenili v pisarne in šolske učilnice, in tam, kjer družine zaradi dosedanjega načina življenja niso več vajene toliko časa preživeti skupaj. A če se komu zdi, da se mu godi krivica, naj pomisli na vse tiste, ki v teh izrednih razmerah nimajo možnosti ostati doma ali delati od doma, ampak so v službah, zato da lahko zdravstveni in drugi nujni sistemi v državi nemoteno delujejo v korist vseh nas.



Z osamo, kot kaže, na novo odkrivamo prednosti sodobnih komunikacijskih tehnologij. Še nedavno je marsikdo v njih iskal krivca za medčloveško odtujenost, zdaj pa nam prav ta tehnologija omogoča ne le ohranjanje socialnih stikov, temveč tudi izobraževanje, službene sestanke in drugo poslovno komunikacijo. In seveda spletne nakupe, ki v času koronapandemije cvetijo pri nas in po svetu. Kot kaže, se marsikdo niti v času tako posebnih razmer ne more upreti sli potrošništva. Pojasnila spletnih trgovin razkrivajo, da ljudje v času pandemije ne naročajo le najnujnejših življenjskih potrebščin, ampak tudi računalniško opremo, gospodinjske aparate …, tako da celo trgovci pozivajo kupce, naj se pri naročanju omejijo na nujne izdelke za gospodinjstvo, ne na ekstravagantne malenkosti.



A hkrati je treba priznati, da je rast spletne potrošnje eden redkih pozitivnih motorčkov v času, ko je vse bolj jasno, da bo virus na kolena spravil celotno svetovno gospodarstvo. Tovarne ustavljajo ali omejujejo proizvodnjo, borzni indeksi padajo, turistični tokovi so skoraj povsem zamrli, letala so večinoma prizemljena, hoteli in kulturne ustanove zapirajo vrata, prelagajo se celo največji svetovni dogodki, kot je nogometni Euro. Države in centralne banke zato hitijo z ukrepi za omilitev gospodarske škode. Trese se celo velika Amerika, kjer so napovedali za tisoč milijard dolarjev državnih pomoči.

Koronavirus je razgalil tudi vse slabosti globalizacije. Ne le da se je zaradi intenzivnih transportnih tokov razširil kot požar, ampak je države, ki so v hlastanju po vse večjem dobičku določene proizvodnje ukinile ali preselile v dežele s cenejšo delovno silo in bolj ohlapno regulacijo, opomnil, da se jim pomanjkanje samozadostnosti lahko v izrednih razmerah vrne kot bumerang. Mnoga podjetja so v zadnjih letih v želji po zaslužku povsem izgubila občutek za človečnost in za družbo. Prav ta teden smo lahko na nacionalni televiziji gledali srhljiv francoski dokumentarec, ki je razkril, kako ugledna zahodna podjetja tudi na plečih migrantov in z grozljivim ravnanjem z živalmi prodajajo prestižne izdelke ter z njimi kujejo bajne dobičke.



Virus je človeštvo opomnil tudi na nedopustno onesnaževanje narave. Nepredstavljivo je, da so morali v nekaterih kitajskih in italijanskih mestih doživeti epidemijo, ki je ustavila industrijske in druge izpuhe, da so lahko po dolgem času spet uzrli modro nebo, v Benetkah pa ostati brez turistov, da je hiše prebivalcev ta teden spet začela obdajati kristalno modra voda.

Nalezljiva tvorba, ki ima menda obliko krone, po kateri je dobila ime, je žal že in bo še terjala na tisoče življenj, neizmerna bo tudi gospodarska škoda. Zato je čas, da se iz te nadvse drage šole tudi kaj naučimo.