Z Andrejem Blatnikom o nezmožnosti bližine, o empatiji, ki jo vzpodbuja branje knjig, in o tem, ali umetnost lahko reši svet, kot v njegovem romanu Luknje.
Galerija
Andrej Blatnik: Malce klavrno je slaviti, da se odpira nekaj, kar bi tako ali tako moralo ostati odprto, kajne? Vsako odpiranje je seveda dobrodošlo, odpiranje knjigarn še bolj – karkoli že očitamo knjigam, tega jim ne moremo, da bi nas zapirale. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite še:
- O tem, kaj odseva umetnost v času krize: Umetnost zmeraj odseva vse, prav zato je nekaterim odveč, saj pokaže tudi tisto, kar bi radi skrili. Vsaj pred prihodnjimi rodovi, če pred svojimi sodobniki ne morejo. Še zmeraj velja, kar je pisal Aristotel, da je resničnejša od zgodovine.
- O distopičnem romanu Luknje, ki se ukvarja z vprašanjem, ali je mogoče z umetnostjo rešiti svet: Kdo, če ne ustvarjalec sam, bo gojil tako visoko vero v umetnost?
- O nezmožnosti bližine v sodobnem svetu: Res je minilo dvajset let, a to se mi še zmeraj zdi eno od ključnih vprašanj našega sveta. Zdaj ne gre več toliko za intimno bližino, bolj za družbeno. Sploh v tem času, ki nas je na novo in zelo odločno razmejil.
- O literarnih trendih in o pogledu v osemdeseta z romanom Trg osvoboditve, ki bo junija izšel pri Gogi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji