Nalezljive bolezni, ki se prenašajo prek dihal, sodijo med najnevarnejše

Minilo je sto let od svetovne pandemije španske gripe, ki je povzročila smrt okoli 20 milijonov prebivalcev planeta. Spoznali so jo na eni in drugi strani Atlantskega oceana in dolga leta potem, praktično eno stoletje, pričakovali prihod vnovične pandemije z enako zastrašujočem številom obolelih in umrlih oseb. Se je pandemija enako strašljivega obsega vrnila?

Zgodovina koronavirusa sega daleč v preteklost. Najprej so ga spoznali v veterinarski, leta 1960 pa tudi v humani medicini. V letih, ko virus pri ljudeh še ni bil dovolj raziskan, so menili, da povzroča lažje virusne okužbe dihal oz. bolezni pri otrocih. V strokovni literaturi smo lahko našli posnetek koronavirusa, ki je s svojim videzom vzbujal pozornost in se je vtisnil globoko v spomin. Diagnostike oz. raziskave s tega področja v času po odkritju nismo opravljali. V množici respiratornih povzročiteljev bolezni je bilo veliko drugih zanimivosti in tudi diagnostičnih omejitev.

Danes vemo, da pogosti humani koronavirusi povzročajo bolezen pri sesalcih in tudi ptičih. Znanih je več sevov koronavirusov. Bolezen poteka pri ljudeh predvsem v obliki lažjih prehladnih obolenj (različice 229E, NL63, OC43 in HKU1), pri ostarelih, novorojencih in osebah s prizadetostjo imunskega sistema so lahko prizadeta tudi spodnja dihala. Takrat se bolezen kaže v obliki bronhitisa ali pljučnice. Teh oblik koronavirusov oziroma bolezni, ki jih povzročajo, ne smemo istovetiti s pozneje odkritimi različicami koronavirusov: sars (težek akutni respiratorni sindrom, spoznan leta 2012), mers-cov (srednjevzhodni respiratorni sindrom, leto 2012) in covid 19. Bolezen se redkeje konča s smrtjo predvsem pri novejših različicah koronavirusa. Zbolevajo osebe, ki so bile v stiku z obolelim, in tudi ne dovolj zaščiteni zdravstveni delavci.



Bolezen se pri človeku prenaša z neposrednim stikom z obolelim in tudi z okuženimi predmeti v okolici obolelega. Pri vseh oblikah koronavirusov, enako tudi pri zadnje spoznanih različicah, prihaja do hitrega prenosa okužbe po praktično vseh celinah, pri čemer svoje prispevajo hitre oblike prevoza, predvsem letalski prevoz.

Po dosedanjih spoznanjih je za koronavirusne okužbe značilno sezonsko pojavljanje, zlasti v hladnejših mesecih. Iz tega naj bi sledilo, da lahko tudi pri tokratnemu kroženju koronavirusov s prihodom toplejših mesecev pričakujemo bistveno zmanjšanje kroženja.

Pomanjkanje zaščitne opreme

Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo bolezni, povsod primanjkuje zaščitne opreme za zdravstvene delavce in tudi za zaščito pacientov. Vlade in gospodarske panoge, ki proizvajajo zaščitna sredstva, prosijo za pospešitev dobave. Problematika je žgoča.



Z zmanjševanjem števila dejavnega zdravstvenega kadra povsod prispevamo k slabšanju zdravstvenih razmer. Ob izbruhu virusa covid 19 obstaja realno tveganje za zdravstvene delavce, čemur smo priča tudi v Sloveniji. Opozarjajo na potrebo po racionalni uporabi zaščitne opreme in nadzoru nad smiselnostjo uporabe. Med poučevanjem v okviru katedre za javno zdravje ljubljanske medicinske fakultete smo opozarjali na velik pomen zaporedja nanašanja in snemanja delov zaščitne opreme.
Enako kot pri koronavirusih tudi pri številnih drugih nalezljivih boleznih redno prihaja do uvoženih primerov. Že dolgo je znano, da pri poletih na daljše razdalje obstajajo večja tveganja za okužbe dihal. Čeprav je potnik na videz zdrav, lahko že prenaša povzročitelja v času inkubacije bolezni. Zasledimo lahko tudi uvožene primere malarije in drugih tropskih bolezni, hepatitisov in številnih drugih nalezljivih bolezni, za katere obstajajo na našem ozemlju dovzetni gostitelji ali vektorji za prenos bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija je doslej razglasila le nekaj globalnih pandemij, med njimi špansko gripo leta 1918, pandemijo aidsa in pravkar tudi pandemijo nove koronavirusne okužbe.

Požrtvovalno delo

V angleškem učbeniku infektologije avtorja Andrewa Barnetta Christieja iz sredine prejšnjega stoletja najdemo več zapisov o izkušnjah praktikov med terenskim delom. Opisana so epidemiološka poročila o izbruhih ošpic na osamljenih otokih, kjer so prebivalci zaradi redkih migracij živeli v osami. Z vnosom virusa morbila so obolevali praktično sočasno vsi prebivalci, ne glede na starost, tudi osemdesetletniki. Cepivo proti ošpicam takrat še ni bilo na voljo, specifične imunosti pri posameznikih tudi ne. Torej lahko pri srečanju z novim virusom pričakujemo sočasno obolevnost vseh starostnih skupin, le da se bolezen pri različnih skupinah kaže v različni intenzivnosti. Izkušnje nas učijo, da je prebolevanje noric lažje v prvih letih življenja kakor v odrasli dobi, škrlatinka pa je izgubila težo klinične slike že pred začetkom uporabe antibiotikov za zdravljenje te bolezni.

Zgodovina posameznih nalezljivih bolezni se torej zaradi sprememb virulentnosti povzročiteljev, dostopnosti zaščitnih in preventivnih ukrepov, zdravil, cepiva in deleža dovzetnih oseb znotraj skupin prebivalstva lahko spreminja.

Danes smo priča novemu izzivu v zgodovini nalezljivih bolezni. Veselili se bomo vseh pozitivnih dosežkov. Zavedajmo pa se, da je obvladovanje nalezljivih bolezni, ki se prenašajo prek dihal, eno od najbolj zahtevnih. Ogroža vse, ki pri tem delu sodelujejo. Spoštujmo njihovo požrtvovalno delo.

Prim. mag. Mirjana Stantić Pavlinić, dr. med., specialistka infektologije in epidemiologije