Najboljše kadre obdržijo tisti, ki ljudem omogočajo ravnotežje v življenju

Delo, družina, zasebno in družbeno življenje so temeljne in komplementarne dimenzije v človekovem življenju. Za to, da bi ljudje dosegli ravnovesje med njimi in bi se uspešno prepletale, je potreben celosten pristop, ki vključuje odločitve na ravni politike, poslovnega okolja, družbe, družine in posameznika, je stališče, ki ga zagovarja dr. Nuria Chinchilla, predavateljica na poslovni šoli IESE univerze v Navarri v Španiji, ustanoviteljica Mednarodnega centra za delo in družino (ICWF) ter avtorica več knjig. O svojih izsledkih bo prihodnji teden govorila tudi na Fakulteti za poslovne vede Katoliškega inštituta v Ljubljani, na predavanju z naslovom Gospodarji svoje usode: kako uskladiti kariero, družino in zasebno življenje.

»Zamisel za to knjigo, ki so jo prevedli v osem jezikov, se nama je s sodelavko porodila ob zaznavanju, da imajo ljudje, ko pridejo na vodstvene položaje, zlasti moški, višje ko zlezejo, vse bolj shizofren pogled na realnost, in je zanje možen bodisi profesionalen uspeh bodisi zaseben,« je opisala dr. Nuria Chinchilla. »Delamo s podjetji, da bi se zavedala, da morajo, če želijo pridobiti najboljše talente in jih obdržati na način, da bodo firmi pripadni, s slogom vodenja zbujati zaupanje ljudi in imeti v mislih, kako vplivajo na druge. Govorimo o tem, da so korporativno in družbeno odgovorna, z realistično vizijo človeka, ki je temelj vsakega podjetja. Vzajemno zaupanje je temelj, ki ga je težko pridobiti in zelo lahko izgubiti,« je pojasnila sogovornica, ki je sodelovala s podjetji, kot so Coca Cola Španija, Astra Zeneca, Volkswagen, Sanofi Aventis.

Njihove raziskave iz številnih podjetij v več kot dvajsetih državah po vsem svetu kažejo, da so gospodarske družbe, ki so družbeno odgovorne in družini prijazne, družbe z boljšimi rezultati in bolj trajnostne, zaposleni pa so bolj produktivni in pripadni. »Govorimo o oksigenirajočih podjetjih, ki – simbolično rečeno – dajejo kisik zaposlenim in družbenemu okolju, v katerem poslujejo. V takih firmah smo zaznali skoraj tretjino manj absentizma (odsotnosti zaradi bolniških), kot ga je v povprečju, zaposleni pa se čutijo mnogo bolj odgovorne za rezultate podjetja in so za njih pripravljeni narediti več, iti še dodatno miljo, če dobesedno prevedem iz angleščine. Za 19 odstotnih točk so bolj produktivni od večine v isti panogi.«

Načelo treh F

Dr. Nurii Chinchilla se zdi pomembno, da pristojni pri sprejemanju odločitev upoštevajo načelo treh F (v angleščini – femininity, family in flexibility), torej ženskosti, družine in prilagodljivosti. »Če se ustavimo pri prvem F – zelo, zelo dolgo so gospodarske družbe vodili izključno z moškega vidika, kot da ne bi bilo ničesar drugega. Ženske imamo drugačen pogled na svet. Tudi nevroznanost potrjuje, da so naši možgani morfološko drugačni in da drugače delujejo. Odpreti se je treba za ženski pogled, ki se bolj osredotoča na podrobnosti, je bolj empatičen in zagovarja bolj človeški pristop.«

Drugi F je family – družina. »Vsi smo del ene družine, nihče ni otok sredi oceana. Predpise se pogosto snuje tako, kot bi bil vsak le volivec posameznik, pa seveda ni tako. Velika večina nas ima še marsikaj drugega za početi kot samo v hoditi v službo. Kompetenc ne razvijajo le v delovnem okolju, ampak zelo pomembne tudi na drugih področjih življenja. Vsi imamo še druge odgovornosti. Družina je center in osnovna celica družbe. Konec koncev, brez družine tudi trga ni, ni človeškega in družbenega kapitala.«

Tretji F je fleksibilnost. »Prilagodljivost je danes bolj kot kadarkoli nujna pri vsem, kar je živo – ne moreš voditi ljudi, ne da bi bil prilagodljiv. Življenjska in družinska obdobja se izmenjujejo, spreminjajo se potrebe in kompetence. Prilagodljiv urnik prihoda in odhoda, možnost dela od doma in še cel kup je načinov, kako se delovni proces lahko prilagodi.«

V podjetjih, ki jih angažirajo za svetovanje, preverjajo, kakšne so formalne politike in pravila, kakšni so šefi, tudi po posameznih oddelkih, in kakšne so prave vrednote gospodarske družbe, torej kaj se dejansko jemlje kot dobro in kaj kot slabo. »Bili smo v kar nekaj podjetjih, ki so sprejela vzorne pravilnike, a se od zaposlenih nihče ne drzne niti vprašati, da bi koristil katero od zapisanih ugodnosti, iz strahu pred negativnim odzivom,« opisuje dr. Nuria Chinchilla.

Merijo parametre v oddelkih znotraj podjetja in jih ocenijo od A do D, s tem, da so A najbolj oksigenirajoči, D pa toksični, togi in neprilagojeni ljudem. Proučijo pravilnike in se pogovorijo tako z menedžerji kot z zaposlenimi. Praktično povsod naletijo na kombinacijo oddelkov, kakšno je razmerje med tistimi, ki so jih ocenili z A, B, C ali D, pa je tisto, kar determinira, ali gre za oksigenirajoče ali toksično okolje.

Sestavili vse vidike življenja

Dr. Nuria Chinchilla je ena od avtoric raziskave, poleg Esther Jimenez in Marca Graua, indeksa I-WIL 2018 IESE – Women in Leadership. V 34 državah članicah Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) so proučevali položaj žensk v štirih življenjskih sferah – osebni, družinski, karierni in politični, in to tako na ravni politik kot dejanskih podatkov, in iz tega poskušali izluščiti, kako različni dejavniki vplivajo na to, da (n)imajo enake možnosti, kot jih imajo moški. Cilj tega proučevanja je zagotavljanje empiričnih dokazov stanja na terenu, da bi zagotovili izboljšave, omogočanje boljšega razumevanja kariernih poti žensk in osebnega razvoja, iskanje načinov za spreminjanje poslovne kulture na tak način, da se ženskam ne bo treba odpovedovati nobenemu od teh vidikov. Pripravili so tudi predloge, kako prepoznati talent žensk in prikazati, kakšen je njihov prispevek.

Kaj so proučevali? Merili so štiri dimenzije – na osebni so se osredotočali na proaktivnost in lastno zasledovanje ambicij, analizirali so, koliko je univerzitetno izobraženih ženskih in moških v starostnih skupinah od 25 do 34 let in od 35 do 44 let; kakšen je odstotek inovatork in koliko je žensk podjetnic. Pri družbeni ali, bolje rečeno, socialni dimenziji so proučevali odgovornosti, ki jih prevzame v skrbi za druge in kakšno podporo ji pri tem ponujajo institucionalni okvirji. Zanimali so jih dolžina porodniškega in očetovskega dopusta, odstotek otrok, starih med 3 in 5 let, ko so v vzgojno-varstvenem sistemu, starost žensk, ko rodijo prvega otroka, in stopnja rodnosti. Politično vodenje odraža navzočnost žensk v najvišjih političnih inštitucijah, prikazuje se v odstotkih poslank in ministric. Vodenje v poslovnem svetu so analizirali po tem, koliko je žensk menedžerk, članic uprav, kakšen delež žensk je na trgu delovne sile, stopnji brezposelnosti in koliko jih je neprostovoljno v oblikah zaposlitve za določen čas oziroma za krajši delovni čas.

Indeks je skupaj sestavljen iz 17 indikatorjev, ki temeljijo na statistikah in podatkovnih bazah več mednarodnih organizacij, dobršen del iz OECD in Eurostata pa tudi nekaterih drugih. Rezultat iz letošnjega leta so primerjali s študijo, ki so jo opravili leta 2006.

Slovenija takoj za najboljšimi

Poglavitni rezultati so, da so Švedska, Islandija in Norveška države, kjer so ženske in moški najbolj izenačeni glede priložnosti in kjer so najbolj naklonjeni ženskemu vodstvu v skupnem seštevku. Na drugem koncu lestvice so Turčija, Japonska in Južna Koreja.

Kam se je uvrstila Slovenija? Takoj za najboljšimi, na zelo visoko 4. mesto, kar 11 mest višje kot pred dvanajstimi leti. Po specifičnih dimenzijah je najboljše rezultate v primerjavi z drugimi članicami OECD zabeležila na osebnem in političnem področju, nekje v sredini lestvice je po poslovnih parametrih, še nekoliko slabše pa po družbenih. Je pa na prvem mestu po indikatorju univerzitetno izobraženih žensk. Rezultati za Slovenijo v enem delu ne odražajo stanja danes – podatke o sestavi parlamenta in vlade so vzeli pred volitvami 3. junija, ko smo dejansko imeli 8 ministric in 36 odstotkov poslank med 90 parlamentarci.

Danes sedijo v 16-članski vladi 3 ministrice, poslank je manj kot četrtina. Če bi pri sestavljanju indeksa pogledali še na lokalno raven, bi bila uvrstitev še nižja, saj je v 212 občinah županij le za vzorec. Kar vse skupaj kaže, da se v zadnjih letih ni zgodil velik premik v dojemanju pomena participacije žensk v politiki, temveč je bila visoka številka poslank v prejšnjem mandatu boljkone posledica naključja, volilni sistem pri nas pa niti ne omogoča, da bi imeli volivci neposreden vpliv na to, kateri kandidat ali kandidatka bo prestopil parlamentarni prag.



Rahlo zavajajoč pa je tudi podatek o porodniškem dopustu, kjer se je Slovenija po krivici uvrstila razmeroma nizko – drži, da tisto, čemur se uradno reče materinski dopust, traja samo tri mesece, a se potem ta nadaljuje v starševski dopust, ki pa praviloma traja do otrokovega 11. meseca starosti. Po dolžini porodniškega dopusta s tako visokim odstotkom nadomestila plače smo dejansko precej blizu skandinavskim državam.

Uspešne v šoli, manjkajo povsem na vrhu

Dostop do izobrazbe je ključ za razvoj talentov in gonilo družbenega razvoja, so prepričani avtorji indeksa I-WIL. Opažajo, da deklice hitreje napredujejo od svojih vrstnikov in so akademsko bolj uspešne, tudi na višji izobrazbeni ravni, slika pa se obrne na najvišjih ravneh ter področju raziskav, znanosti in inženirstva. V vseh 34 državah OECD je v starostni skupini med 25 in 34 let diplomiralo več žensk (v povprečju 48,6 odstotka) kot njihovih vrstnikov (37,5 odstotka), največja razlika pa je prav v Sloveniji – 54,9 odstotka proti 31,9. Največji odstotek visoko izobraženih žensk pa je v Južni Koreji, Kanadi in na Japonskem. Ne kaže pa zanemariti podatkov Unesca iz leta 2015, da kar 32 milijonov deklic, starejših od 7 let, nikoli ni sedlo v šolske klopi.

Če se ženskam še nekako uspe prebiti v izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, pa so statistike na področju trga dela in poslov precej bolj klavrne. Od preloma stoletja se število žensk v srednjem in višjem menedžmentu tako v javnem kot zasebnem sektorju povečuje, zelo skromno pa so zastopane na najvišjih položajih in tistih z izvršilno odgovornostjo. V povprečju članic OECD je le 4,5 odstotka menedžerk in ta delež je ostal od leta 2006 praktično nespremenjen. Najboljše razmerje med spoloma imajo v ZDA, največji delež članic nadzornih svetov – 44 odstotkov – pa je v Islandiji, kjer so sicer leta 2012 uvedli zakonske kvote. Tudi v večini nordijskih držav so v preteklosti določili, da mora biti v strukturah upravljanja najmanj 40 odstotkov predstavnikov vsakega spola, in konkretne številke danes to tudi odražajo. Kljub temu je dr. Nuria Chinchilla proti obveznim kvotam in pravi, da tisti, ki jih želijo obiti, to tudi storijo. Tudi z nekaterimi zakoni, ki so bili mišljeni za to, da bi izboljšali položaj žensk, so države dosegle prav nasprotno. Konkretno opisuje predpis, ki so ga sprejeli v Španiji, da ni bilo mogoče prekiniti pogodbe ženski, ki je imela otroka, mlajšega od 12 let. Posledica te zapovedi ni bila boljša zaščita mater, ampak da so delodajalci raje najeli koga drugega.

Na Norveškem in Irskem je manj brezposelnih žensk, kot je moških, na drugi strani pa v Grčiji in Španiji zaposlitev išče 28 oziroma 21 odstotkov žensk, a so tudi številke moških brez dela blizu 20 odstotkom. V Italiji in Španiji je bistveno več žensk kot moških neprostovoljno v prekarnih oblikah dela.

Tako kot številne druge raziskave doslej je tudi indeks I-WIL pokazal, da je Evropa v – kot se je izrazila dr. Nuria Chinchilla – demografski zimi, rodnost pada, prebivalstvo se stara. »A ni povsod enako. V nordijskih državah, kjer se ukvarjajo z aktivno politiko zaposlovanja, spodbujajo fleksibilnost delovnih razmer in imajo močno razvito socialno državo, tudi s transferji jim je uspelo nekako ustaviti padanje rodnosti,« komentira sogovornica.

Prav v vseh državah se povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka viša, še najnižja je v Mehiki s 26,6 leta, v Španiji je že 34 let. Rodnost je v zadnjih dvanajstih letih najbolj padla v ZDA z 2,11 otroka leta 2006 na 1,84 letos. Med državami, kjer je najbolj narasla, je poleg Češke in Izraela tudi Slovenija. Vendar se je krivulja števila rojstev pri nas že obrnila navzdol, država je imela lani prvič po enajstih letih celo negativen naravni prirast, rodilo se je 20.241 otrok, umrlo pa 20.509 prebivalcev.

Avtorji indeksa so za odločevalce na ravni držav in podjetij pripravili več priporočil. Med njimi so omogočanje takšnih razmer, da ženske ne bodo odlagale z materinstvom zato, ker bi nosile posledice na kariernem področju. Spodbujajo korporativno družinsko odgovornost, tudi s priporočilom delodajalcem, naj se bolj osredotočijo na talent ljudi kot na to, da zahtevajo dolge ure prisotnosti na delovnem mestu. »Ne gre za to, da se borimo za pravice žensk, temveč za to, da bodo podjetja in družba bolj človeški, od česar nimajo koristi samo ženske, temveč vsi,« zagotavlja dr. Nuria Chinchilla.