V članku lahko preberete:

Zdi se, da so substance, ki smo jih dolgo imeli le za tiste, ki lahko spreminjajo naše »naravno« stanje ali stanje naše zavesti, postala nepogrešljiv del naših življenj. »Toda stanje spreminjanja zavesti ima s človeško naravo opraviti veliko več, kot si priznamo; kaj je človeška narava, če drži, da je človek že po fiziološki konstrukciji rezultat evolucijskega procesa? Je konstrukt. Kdo lahko posega v konstrukt moje človeške narave, način, kako se programiram, kaj zjutraj pojem ali popijem, da lahko napišem naslednje poglavje svoje knjige? Samo jaz. In ne kakšen brez prave znanstvene podlage pripravljeni amalgam zakonskih restrikcij … Dolgo sem menil, da je politika drog dolgočasna, pa ni, ker gre za oblikovanje naše, človeške narave, o kateri teče beseda,« je pred nekaj leti na graškem festivalu Elevate (katerega osrednja tema je bila človeška narava) razmišljal nemški pisatelj Norman Ohler, avtor uspešnice Popolna omama (MK, 2019) in dela, ki se je pravkar znašlo na policah nemških knjigarn Der stärkste Stoff, Psychedelische Drogen: Waffe, Rauschmittel, Medikament (Najmočnejša snov s podnaslovom Psihedelične droge: orodje, opojno sredstvo, zdravilo). V njej je skušal odgovoriti na vprašanje, ki si ga je pred leti zastavil zgoraj.

Delo med bralce ne bi moglo prileteti ob bolj pravšnjem času, ko ne samo del laične, temveč tudi precejšen del akademske skupnosti, povezane z nevroznanostjo, biokemijo, farmakologijo in ostalimi deležniki, meni, da je vendarle prišel čas, ko je treba do kraja preučiti učinke psihedeličnih snovi. In v psihiatriji na področju zdravil pripraviti preporod, ko bosta morali za isto mizo sesti stara in nova šola preučevanja depresije ter družno nemara razmisliti o terapiji s ketaminom kot začasni rešitvi. Ter še o marsičem.