Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ljudje smo zelo šibke, ranljive živali

O raziskavah Laboratorija za umetno življenje, ki povezuje biologijo, računalniško znanost in inženirske računalniške simulacije, smo se pogovarjali z njegovim ustanoviteljem, zoologom Thomasom Schmicklom.
FOTO: Voranc Vogel
FOTO: Voranc Vogel
Mojca Kumerdej
3. 8. 2019 | 06:00
1. 2. 2021 | 15:33
16:28

V nadaljevanju preberite:


O raziskavah Laboratorija za umetno življenje, ki povezuje biologijo, računalniško znanost in inženirske računalniške simulacije, smo se pogovarjali z njegovim ustanoviteljem, zoologom Thomasom Schmicklom. Načine sporazumevanja s čebelami, ki se vedejo kot inteligentni roj, pa je pojasnila njegova sodelavka, zoologinja Martina Szopek.

Thomas Schmickl in Martina Szopek sta raziskave Laboratorija za umetno življenje predstavila na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, ki je junija potekal v Zavodu Kersnikova v Ljubljani.
 

Kaj za globalni ekosistem pomeni podatek, da se je od konca 80. let prejšnjega stoletja biomasa žuželk zmanjšala za dve tretjini?


Različne žuželke imajo različne vloge. Prvenstveno so hrana mnogim živalim, kot so ptice in sesalci, in če izginejo žuželke, izginejo tudi višji sesalci. Poleg tega so žuželke opraševalci rastlin in njihovo zmanjševanje ter izumiranje pomeni manj sadja, pa tudi manj semen, s katerimi se hranijo živali, ki so same hrana plenilcem. Ose, ki jih sicer ljudje ne marajo, imajo zelo pomembno ekološko vlogo, saj se prehranjujejo s hrošči, ki škodujejo pridelkom, in s tem nadzorujejo njihovo populacijo. Študije kažejo, da je v zadnjih petindvajsetih letih izginilo 75 odstotkov biomase žuželk, in če se bo ta trend nadaljeval, se nam slabo piše.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine