V nadaljevanju preberite: 

Založba Maska je v maju izdala prvo v slovenščino prevedeno knjigo belgijskega teoretika Laurenta de Sutterja s povednim naslovom Končajmo že s samim sabo v kateri je de Sutter skozi zgodovino prava in filozofije zarisal genealogijo izraza in pojma sebstvo in argumentiral za njegovo ukinitev. Čeprav slovenščina, za razliko od številnih drugih jezikov (denimo angleščine, kjer je beseda self tudi v samostalniški obliki povsem vsakdanja), nima besede za sebstvo, ki bi bila v vsakdanji rabi in ne bi zvenela tuje in nenavadno, gre zgolj za kar najbolj preprosto posamostaljeno obliko besede se ali sebe. Slovar slovenskega jezika sicer ponuja definicjo besede sebstvo, kot to kar »kar bitje, določa samo po sebi, ne po lastnostih« kar je natanko ena izmed nevarnosti te besede, pred katero v nenavadno lahko berljivem esejru, sestavljenem iz le stran in pol dolgih poglavij, svari de Sutter. Univerzitetni profesor teorije prava, ki prava ne mara, piše v zasledovanju visokoletečih ambicij, da bi njegove knjige o kompleksnih filozofskih temah bralci prebirali kot straniščno literaturo.