
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nedelja, 23. marca 2003, je bil črn, in kot smo kmalu ugotovili, zelo prelomen dan za eno izmed najmočnejših in najmnožičnejših pobud »od spodaj«, kar jih v svoji zgodovini pozna Slovenija. Na posvetovalnem referendumu, ko je politični razred z vso pretkanostjo in po brzopleti, agresivni organizaciji raznih militantnih obiskov (tako sta bila tukaj, denimo, vojna hujskača George Robertson in Donald Rumsfeld) združil glasovanje o pristopu k Evropski uniji (EU) in glasovanje o vključitvi v »severnoatlantsko zavezništvo« (pakt Nato). Udeležba je bila okrog 60-odstotna, za Nato je tedaj glasovalo 66,05 odstotka prebivalstva.
Še nekaj tednov poprej je bila priključitev k Natu zelo vprašljiva. Bilo je v času, ko je anarhistična pobuda s svojo veličastno aktivacijo objela vso državo in še zajeten kos zamejstva.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji