
Neomejen dostop | že od 14,99€
V mračnih trenutkih civilizacije se je dobro ozreti na like, ki so bili zanjo vodilo v svetlih časih. Eden izmed njih je nedvomno atenski mislec Sokrat, po prikazu Platonovih dialogov filozof par excellence, zaljubljenec v modrost. Kdor je deležen vsaj minimalne zahodne izobrazbe, ne more pozabiti tega samotnega misleca, ki se je po naročilu delfskega Apolona iz dneva v dan »kot obad« posvečal pogovorom s someščani, razpravam o kreposti in vednosti, o pravem načinu življenja in njegovem smislu.
Kaj bi Sokrat storil, če bi Atene napadla skrivnostna bolezen in bi svet atenskih zdravnikov ukazal, da se morajo vsi poskriti po svojih hišah, če pa že morajo ven, si morajo odrezati kos hitona ter ga obesiti na ušesa, vedno bolj pa bi prebivalstvo tudi pritiskal, naj prav vsi naredijo požirek razredčenega strupa trobelike, ki jih bo obvaroval pred nevarnostjo?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji