Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Kaj bi storil Sokrat?

Sintagma teoretiki zarote je prišla v rabo kot označevalec, s katerim se žigosa publiciste, ki pod vprašaj postavljajo uradne narative o ključnih dogodkih.
V dandanašnjem razkroju družbe v imenu boja proti virusu, v revolucionarni subverziji demokracije, uveljavljanju trajnega izrednega stanja in radikalnem ekonomskem prestrukturiranju gre nedvomno za vprašanja, ki zadevajo življenje in smrt, »bit in nebit«. FOTO: Lee Smith/Reuters
V dandanašnjem razkroju družbe v imenu boja proti virusu, v revolucionarni subverziji demokracije, uveljavljanju trajnega izrednega stanja in radikalnem ekonomskem prestrukturiranju gre nedvomno za vprašanja, ki zadevajo življenje in smrt, »bit in nebit«. FOTO: Lee Smith/Reuters
Gorazd Kocijančič
6. 11. 2021 | 05:00
13. 11. 2021 | 07:59
16:16

V nadaljevanju preberite:

V mračnih trenutkih civilizacije se je dobro ozreti na like, ki so bili zanjo vodilo v svetlih časih. Eden izmed njih je nedvomno atenski mislec Sokrat, po prikazu Platonovih dialogov filozof par excellence, zaljubljenec v modrost. Kdor je deležen vsaj minimalne zahodne izobrazbe, ne more pozabiti tega samotnega misleca, ki se je po naročilu delfskega Apolona iz dneva v dan »kot obad« posvečal pogovorom s someščani, razpravam o kreposti in vednosti, o pravem načinu življenja in njegovem smislu.

Kaj bi Sokrat storil, če bi Atene napadla skrivnostna bolezen in bi svet atenskih zdravnikov ukazal, da se morajo vsi poskriti po svojih hišah, če pa že morajo ven, si morajo odrezati kos hitona ter ga obesiti na ušesa, vedno bolj pa bi prebivalstvo tudi pritiskal, naj prav vsi naredijo požirek razredčenega strupa trobelike, ki jih bo obvaroval pred nevarnostjo?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine