Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Človek je bitje, ki je v svojem bistvu nezadovoljno z drugimi

Kako v umetnosti v tem času interpretirati svet, katerega edini osrediščenosti sta nedoločenost in negotovost?
Heterogene skulpture Denise Lehocká (1971, Češkoslovaška) pričajo o spreminjanju. Reprezentacije globoke subjektivnosti in efemernega, materializacije nematerialnega, združujejo najdene organske in anorganske materiale, pogosto tkanine, a predvsem sledi spominov, ki se jih oklepa (Brez naslova, 2022; Brez naslova, 2018). FOTO: Kunst-dokumentation.com/Manuel
Heterogene skulpture Denise Lehocká (1971, Češkoslovaška) pričajo o spreminjanju. Reprezentacije globoke subjektivnosti in efemernega, materializacije nematerialnega, združujejo najdene organske in anorganske materiale, pogosto tkanine, a predvsem sledi spominov, ki se jih oklepa (Brez naslova, 2022; Brez naslova, 2018). FOTO: Kunst-dokumentation.com/Manuel
Patricija Maličev
24. 9. 2022 | 05:00
22:22

V nadaljevanju preberite:

Počutiti se lagodno ob negotovosti je verjetno največja lekcija, ki so me jo naučili umetniki. In med njimi tudi kakšen kurator. Vse to je spet preokupiralo moje misli ob dvodnevnem obisku festivala Curated by (traja do 8. oktobra), dunajskega galerijskega dogodka z mednarodnimi kuratorji, ki v avstrijski prestolnici poteka že trinajst let in je postal osrednji dogodek sodobne umetnosti, na katerem sodelujejo uveljavljene in nove galerije – temo pa praviloma izbere krovni kurator. Letos je to Belgijec Dieter Roelstraete, živeč v Chicagu, sicer danes, po več letih sodelovanja tako v odborih Manifeste kot Documente, kurator in pisec.

Za izhodišče in potem tudi naslov je izbral besedo Kelet (v madžarščini vzhod) kot protipol besedi Nyugat (zahod), povabil, da svoj »pogled usmerimo proti Vzhodu v trenutku, ko ga umetniki iz [te regije] morda najbolj potrebujejo ... ko je treba inherentni orientalizem Zahoda in ponovno orientaliziranje evropskih drugih (Europe's others) izzvati, ponovno premisliti«.

Kaj se zodi, ko se kuriranje razstave izmakne ali upre kakršnikoli obliki udejanjanja krovne teme? Odprejo se vrata neslišnemu navalu kreativnosti. Ker kuratorska neodvisnost in avtonomija se lahko udejanjita tudi na najbolj subtilne načine. In razstava I Had a Dog and a Cat je bila, od trenutka, ko sem vstopila v galerijo na Schleifmühlgasse 5, znak, da je povratek v čas, ko sta kuratorjev imaginarij in agenda lahko bila kreativna – veliko raje kot samo profesionalna – mogoč.

Skupaj z umetniki Davidom Feslom, Andreasom Fogarasijem, Katalino Ladik, Deniso Lehocko, Davidom Maljkovićem, Josseem Pylom, Michaelom E. Smithon in Kazuno Taguči je Hana Ostan Ožbolt pripravila razstavo I Had a Dog and a Cat (Imel sem psa in mačko), naslov je vzet iz literarnega dela za otroke češkega ilustratorja in pisatelja, Josefa Čapka, brata Karla Čapka.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine