Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Bo Komisija za preprečevanje korupcije živela še naslednjih dvajset let?

V Sloveniji je politična kultura na nizki ravni, izrazito nam primanjkuje prevzemanja odgovornosti – in to pravočasnega prevzemanja odgovornosti.
Ob neustreznem odnosu do nadzornih institucij (ne samo komisije), ob pomanjkanju prevzemanja individualne odgovornosti in preveliki odsotnosti sankcioniranja odklonskih ravnanj v doglednem času ne čudi, da na lestvicah zaznave korupcije drsimo navzdol. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ob neustreznem odnosu do nadzornih institucij (ne samo komisije), ob pomanjkanju prevzemanja individualne odgovornosti in preveliki odsotnosti sankcioniranja odklonskih ravnanj v doglednem času ne čudi, da na lestvicah zaznave korupcije drsimo navzdol. FOTO: Jure Eržen/Delo
Robert Šumi
28. 9. 2024 | 05:00
14:43

V nadaljevanju preberite:

V teh dneh mineva dvajset let od uradnega začetka delovanja Komisije za preprečevanje korupcije. Ustanovljena je bila na podlagi zakona o preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet januarja 2004. Najprej je od leta 2001 v okviru Vlade RS deloval Urad za preprečevanje korupcije, ta pa se je s sprejetjem tega zakona v nekaj mesecih preoblikoval v komisijo, kot jo poznamo danes, to je samostojen in neodvisen državni organ, ki je s polnimi pooblastili začel delovati oktobra 2004.

Komisija torej ni bila ustanovljena, ker bi takratni politični vrh prepoznal, da je to institucija, ki si jo na svoji poti, da postanemo »druga Švica«, želimo imeti, temveč smo jo dejansko dobili zaradi uresničevanja mednarodnih zavez in standardov. In žal danes, po dveh desetletjih, še vedno ugotavljamo, da je odnos politike do nje ostal nespremenjen – imamo jo, ker jo moramo imeti, in ne, ker bi si jo želeli.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine