V nadaljevanju preberite:

Prst v prekatu (Založba Litera, 2024) je, kot pravi sama, tisti izmed njenih romanov, ki najbolj neposredno nagovarja odnos do družbenega, do političnega, in se najbolj zavestno ukvarja z vprašanjem, kaj lahko naredimo kot posamezniki, da bi se naša družba transformirala. Je tudi roman z avtofikcijskimi elementi in obenem fantazijski žanr na meji med mitom in razčaranim svetom.

V romanu Anje Radaljac so v verzificirani obliki zbrani okruški o stvareh, za katere se samo na prvi pogled zdi, da bi se lahko odvijale izključno na marginah; je pisanje o bolezni, smrti, ljubezni, o tem, da junakinji Višnji vse, kar skuša vezati in povezati, razpade. Je razmišljanje o aktivizmu in literaturi. O tem, da je zgodovina homo sapiensa ena sama sled artefaktov človeškega klanja; pa o politični participaciji in neparticipaciji, o zlomu med, tudi političnimi, ideali in realijami sodobnega družbenopolitičnega momenta. O tem, kako je treba poskušati preseči iluzoričnost utopičnega in ponuditi alternativni model mišljenja sebe in sveta, spremeniti določene naturalizirane paradigme in ideologije, kot so specizem, karnizem, kapitalizem, patriarhalni, heteronormativni model odnosov spet z monogamijo. In seveda o tem, kako potrebna je rekonfiguracija odnosov z vsem bivajočim. Male začetnice tako v romanu kot v spodnjem intervjuju – v slednjem, ko gre za lastna imena – ne uporablja, ker se želi izogniti kakršnikoli obliki hierarhizacije.